Logo

Washington je začel novo »hladno vojno«

Moskva – Ameriški senatorji so potrdili zakonodajo, ki normalizira trgovinske odnose z Rusijo, hkrati pa uvaja vizumske omejitve in zamrznitev premoženja za domnevne ruske kršitelje človekovih pravic. »Rusija bo preprečila vstop tistim Američanom, ki so dejansko odgovorni za kratenje človekovih pravic,« se je ruski zunanji minister Sergej Lavrov odzval z napovedjo recipročnih ukrepov.


 

Polona Frelih, dopisnica

Senat je z 92 glasovi za in s štirimi proti podprl tako imenovani seznam Magnitskega, ki uvaja sankcije proti ruskim funkcionarjem, domnevno odgovornim za sumljivo smrt Sergeja Magnitskega. Odvetnika nekoč največjega ruskega vzajemnega sklada Hermitage Capital so aretirali novembra 2008 na podlagi obtožnice zaradi utaje davkov, ki je bila vložena kmalu po tem, ko je razkril korupcijsko shemo, s katero naj bi visoki uslužbenci notranjega ministrstva oškodovali državo za kar 160 milijonov evrov. Črni seznam je predvsem zasluga njegovega nekdanjega delodajalca Williama Browderja, ki se je iz dolgoletnega Putinovega simpatizerja prelevil v ostrega kritika ruskega režima.

»Zakonodaja govori samo o Rusiji, hkrati pa postavlja standarde za ves svet. Vse ostale države pozivamo, naj sledijo našemu zgledu,« je demokratski senator in soavtor zakona Benjamin Cardin pozval h kaznovanju skorumpiranih uradnikov po svetu. Zakon mora zdaj podpisati še ameriški predsednik Barack Obama, ki se je na izid glasovanja v senatu odzval z besedami, da bo »s kongresom in našimi partnerji še naprej sodeloval pri zagotavljanju podpore svobodni in demokratični Rusiji ter promociji vladavine prava in človekovih pravic po svetu«.

Na ruskem zunanjem ministrstvu so odločitev označili za »predstavo v teatru absurda« in dodali, da so v Washingtonu očitno pozabili, da je hladna vojna že minila. »Senatorji ignorirajo očitno dejstvo, da lahko katera koli država odreče vizum komur koli. Za to ne potrebuje ­posebne zakonodaje.«

Istočasno je ameriški senat odpravil amandma Jackson-Vanik, anahronizem iz hladne vojne, ki so ga ZDA sprejele leta 1975 in predvideva trgovinske omejitve proti nekdanji Sovjetski zvezi. Sprejet je bil kot odgovor na sovjetsko omejevanje judovskega preseljevanja. V Beli hiši so si neuspešno prizadevali, da bi vprašanje trajno normaliziranih trgovinskih odnosov (PNTR), ki so del obveznosti Svetovne trgovinske organizacije, v katero je Rusija vstopila avgusta letos, obravnavali ločeno od seznama Magnitskega. Zadnja verzija zakona, ki so jo v predstavniškem domu ameriškega kongresa potrdili prejšnji mesec, na Obamo prelaga celo odločitev o tem, kdo so ruski »grešni kozli«. V prejšnji verziji zakona bi za to morala poskrbeti State Department in ameriško finančno ministrstvo.

Rusija je že julija ostro obsodila sprejetje neobvezujoče resolucije parlamentarne skupščine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, v kateri poziva države članice k uvedbi sankcij proti ruskim predstavnikom na ameriškem črnem seznamu. Resolucijo Vladavina prava v Rusiji: primer Sergej Magnitski so podprle delegacije Gruzije, Kanade, Latvije, Nizozemske, Norveške, Francije in Združenih držav Amerike. »Poslali smo jasno sporočilo o podpori demokratičnim vrednotam in človekovim pravicam. Nacionalni parlamenti morajo zdaj podpreti prepoved izdajanja vizumov in potovanja za tiste ruske funkcionarje, ki kratijo človekove pravice. S tem jim bomo preprečili, da bi uživali razkošje potovanj v tujino in vlagali v naših državah,« je pozval avtor resolucije, Portugalec João Soares.


𝕏   Facebook   Telegram   Viber

8/12/2012 clanek-2160862.md

Priporočam