Ruski predsednik Vladimir Putin se je v zadnjih dneh kar dvakrat pogovarjal po telefonu z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, danes pa se bo v Ufi udeležil vrhunskega zasedanja držav Bricsa ter srečanja Šanghajske organizacije za sodelovanje, na katerih se bo srečal na štiri oči s številnimi voditelji držav. Željo po srečanju s Putinom je med praznovanjem 80. rojstnega dne izrazil celo dalajlama.
Polona Frelih
Putin se tudi letos ni izneveril tradiciji in je telefoniral Obami na predvečer velikih praznovanj ob dnevu neodvisnosti 4. julija. »V voščilu je poudaril, da rusko-ameriški odnosi kljub nesoglasjem ostajajo najpomembnejši faktor stabilnosti in varnosti,« so zapisali na spletni strani Kremlja. Primer uspešnega sodelovanja so trenutna pogajanja o iranskem jedrskem programu na Dunaju, na katerih sodelujejo Združene države Amerike, Velika Britanija, Francija, Kitajska, Rusija in Nemčija.
Bolj izrazito kot sodelovanje je trenutno sicer zaostrovanje med Zahodom in Rusijo zaradi Ukrajine. Na nedavnem zasedanju ruskega sveta za nacionalno varnost je Putin izrazil odločenost še naprej se upirati zahodnemu pritisku, sekretar sveta Nikolaj Patrušev pa je razkril, da je trenutno na muhi predvsem Finska, ki je predsedniku ruske dume Sergeju Nariškinu zavrnila vizo, zaradi česar se ta ni mogel udeležiti zasedanja parlamentarne skupščine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).
Nariškin je uvrščen na seznam ameriških in evropskih prepovedi potovanj, ki so jih Evropska unija in Združene države Amerike zaradi priključitve Krima in podpore separatistom na vzhodu Ukrajine uvedle proti Rusiji z gospodarskimi sankcijami. Po podatku avstrijskega neodvisnega inštituta za gospodarske raziskave (WIFO), ki ga je sredi junija objavil nemški Die Welt, bo Evropa zaradi sankcij proti Rusiji izgubila kar 100 milijard evrov in tako ogrozila kar 2 milijona delovnih mest v članicah Evropske unije.
Ne trgujemo s suverenostjo
»Vodimo neodvisno notranjo in zunanjo politiko. Ne bomo trgovali z našo suverenostjo, kar nekaterim ni všeč. Pričakujemo lahko, da bodo nekateri naši geopolitični nasprotniki v bližnji prihodnosti še krepili neprijateljske ukrepe,« je Putin spomnil na nedavno podaljšanje sankcij s strani Evropske unije in ameriške grožnje z uvedbo novih. »ZDA so avtorice vseh dogodkov v Ukrajini. Njihove prstne odtise nosi državni udar, nastavile pa so tudi aktualno oblast,« je obtoževal Patrušev.
Ukrajina je bila tudi osrednja tema telefonskih pogovorov med Putinom in Obamo 25. junija in 3. julija. »Sta se predsednika dejansko pogovarjala? Če prebereš uradni izjavi Bele hiše in Kremlja, je videti, kot da je bilo v slušalki veliko šuma,« so komentirali v Washington Postu. V Beli hiši so zapisali, da je predsednik Obama pozval Rusijo, »naj umakne svoje enote … in se odreče kakršnimkoli ukrepom, ki bi še bolj kršili ukrajinsko ozemeljsko celovitost in suverenost«, glede ukrajinske oblasti pa so poudarili, »da ukrajinska vlada nadaljuje ukrepe za deeskalacijo krize«.
Nasprotno so v Kremlju sporočili, da je Putin opozoril Obamo »na ekstremiste, ki še naprej nekaznovano ustrahujejo mirne prebivalce, vladne oblasti in pravosodne organe v številnih ukrajinskih regijah ter Kijevu«. Sogovornika je obvestil tudi o čedalje slabših pogojih za življenje v separatistični Pridnestrski republiki, ki živi v popolni blokadi, o čemer v tiskovnem sporočilu Bele hiše ni bilo ne duha ne sluha.
Brics kot faktor globalnega razvoja
Danes se v Ufi začenja dvodnevno zasedanje Bricsa (Brazilija, Indija, Kitajska in Južna Afrika), ki predstavlja kar 3 milijarde ljudi in BDP v višini 14,8 bilijona dolarjev, ter Šanghajske organizacije za sodelovanje (Kitajska, Kazahstan, Kirgizija, Tadžikistan, Uzbekistan), v okviru katerih se bo Putin na dvostranskih srečanjih v živo pogovarjal kar z 11 predsedniki in premieri. Na zasedanju z delovnim naslovom »Brics kot močan faktor globalnega razvoja« naj bi se po poročanju ruske tiskovne agencije Sputnik pogovarjali tudi o morebitnem grškem članstvu v Novi razvojni banki Bricsa s sedežem v Šanghaju, ki bo s 100 milijardami dolarjev financirala infrastrukturne projekte in poskušala spodkopati prevlado zahodnih ustanov, kot sta Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka.
»Banka bo začela delo z lastnimi projekti in problemi, ne pa z vprašanjem grškega članstva. Tudi o tem bomo seveda razpravljali, saj smo iz medijev slišali, da utegne Grčija zaprositi za članstvo. Uradno se z grškimi oblastmi o tem še nismo pogovarjali,« je povedal svetovalec ruskega predsednika Jurij Ušakov. Sporazum o ustanovitvi Nove razvojne banke je bil podpisan 15. junija na zasedanju Bricsa v Braziliji, prav Rusija pa je Grčijo povabila k članstvu. V medijih so se pojavile špekulacije, da utegne prav omenjena banka s posojili podpreti nekatere projekte, kot je denimo plinovod Turški tok, h kateremu je pristopila tudi Grčija. Je zanjo naslonitev na Rusijo in Kitajsko dejansko pomožni načrt?
Sprava med cerkvenima poglavarjema
Zahod se tega boji, kot se je denimo bal junijskega obiska ruskega predsednika Vladimirja Putina pri papežu Frančišku, saj ta postaja čedalje bolj uveljavljena moralna avtoriteta. Vse kaže, da je bil obisk nadvse uspešen in po poročanju Corriere della Sera postaja čedalje bolj realen »zgodovinski obisk« med poglavarjema Rimskokatoliške in Ruske pravoslavne cerkve, na katerem naj bi zakrpali tisočletni razkol. Srečanje med poglavarjem 1,2-milijardne rimskokatoliške skupnosti in ruskim patriarhom, ki vodi 165 milijonov od skupaj 250-milijonske svetovne pravoslavne skupnosti, po besedah predstavnika Ruske pravoslavne cerkve za zunanje odnose, metropolita Hilariona, ne bo potekala niti v Vatikanu niti v Moskvi, pač pa v »nevtralni državi«, med katerimi je izrecno omenil Avstrijo in Madžarsko.
Pred leti je bila kot morebitno prizorišče dolgo napovedovane sprave med poglavarjema Rimskokatoliške in Ruske pravoslavne cerkve omenjana Slovenija, o tem pa se je v javnosti začelo govoriti leta 2002, po vrnitvi takratnega premiera Janeza Drnovška z uradnega obiska v Moskvi. Šestega julija, ko je praznoval 80. rojstni dan, je željo po srečanju s Putinom izrazil tudi dalajlama. V zaodrju rojstnodnevnega praznovanja v ameriški zvezni državi Kalifornija je razkril željo po obisku Rusije in pogovoru s Putinom o potrebi po globalni demilitarizaciji.