Logo

Z vsemi topovi nad Mihaila Saakašvilija

Moskva – V noči na 8. avgust 2008 je gruzinska vojska silovito napadla prestolnico separatistične pokrajine Južna Osetija, že naslednji dan pa je v Chinvali prihrumelo 50.000 ruskih vojakov, pred katerimi je Gruzija klonila pet dni pozneje. Takrat sta ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in gruzinski predsednik Mihail Saakašvili podpisala mirovni sporazum, dosežen s posredovanjem francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja. Na zahtevo Moskve so iz prvotnega predloga izpustili zahtevo po »spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti Gruzije« in Rusija je že konec avgusta priznala neodvisnost Južne Osetije in druge gruzinske separatistične pokrajine Abhazije. Obe sta zdaj ruska protektorata, v katerih so nameščeni ruski vojaki in kamor je Rusija v minulih treh letih poslala kar 40 milijard rubljev finančne pomoči.


 

Od naše dopisnice

Ob tretji obletnici rusko-gruzinske vojne so pripravili žalne slovesnosti tako v gruzinskem glavnem mestu Tbilisiju kot v Chinvaliju, ruski predsednik Dmitrij Medvedjev pa je vojaško zmago počastil z obiskom vojaške brigade, ki je bila na prvih frontnih črtah. Njene pripadnike je odlikoval z državnim odlikovanjem, imenovanem po sovjetskem generalu Georgiju Žukovu, ki ga podeljujejo za dosežke pri večjih vojaških operacijah. Pripel ga je na prsi 76 vojakom, enemu pa je posmrtno podelili naziv heroj Rusije.

Dramatične dogodke je seciral v intervjuju za ruske in gruzinske medije, v katerem je ostro napadel gruzinskega predsednika Saakašvilija. »Samo meni se lahko zahvali, da ruski vojaki niso vkorakali v Tbilisi. Če bi se to zgodilo, bi imela Gruzija danes verjetno drugega predsednika,« je dal vedeti, da je sam sprejel tudi odločitev o napotitvi ruskih enot v Južno Osetijo. Premiera Vladimirja Putina, ki je bil takrat na olimpijskih igral na Kitajskem, je o tem menda obvestil šele pozneje po posebni zaščiteni telefonski liniji. Verbalni napad je nadaljeval s trditvijo, da »Saakašviliju nikoli več ne bo segel v roko, saj mu ne more oprostiti smrti več sto ruskih državljanov, tudi pripadnikov ruskih mirovnih enot«.

Hkrati je zanikal Saakašvilijeve obtožbe, da je konflikt izzvala Rusija: »Naš edini cilj je bil ustaviti Saakašvilijevo invazijo. Konflikti nikoli ne prinesejo nič dobrega. Če bi nam uspelo preprečiti vojno, bi imeli od tega koristi vsi, še posebno Gruzija.« Gruzinskega predsednika je označil za edinega krivca za tragični razplet dogodkov, jasno pa je dal vedeti tudi, da si na položaju prvega moža Gruzije želi drugega človeka. »Izključno stvar prebivalcev Gruzije je, da o njegovi usodi odločijo na demokratičnih volitvah ali kako drugače,« je poudaril, da ga Rusija nikoli ni nameravala odstraniti z nasilnimi sredstvi, »čeprav bi bilo to za nas mala malica«.

Nad Saakašvilija se je ob obletnici vojne spravil tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Na tiskovni konferenci ob obisku južnokorejskega zunanjega ministra Kim Sung Hvana v Moskvi je dejal, »da pooseblja patologijo in abnormalnost, ki pa je Rusija ne povezuje z vsem gruzinskim narodom, s katerim smo pripravljeni krepiti odnose«.

Dvom o vlogi ZDA

Medvedjev dvomi, da so Gruzijo k napadu na Južno Osetijo spodbudile ZDA, nikakor pa ne izključuje možnosti, da je Saakašvili preveč dobesedno vzel izjave predstavnikov prejšnje ameriške administracije. Še posebno zato, ker je Tbilisi po obisku ameriške državne sekretarke Condoleezze Rice julija 2008 začel zavračati vsakršen dialog z Rusijo. »Prepričan sem, da je takrat padla odločitev o napadu na Južno Osetijo. Na podlagi izjav, da je treba obnoviti ustavni red in ravnati odločneje, je Saakašvili začel verjeti, da ZDA v primeru konflikta Gruzije ne bodo pustile na cedilu in da bodo morda začele celo vojno z Rusijo.«

Stališče Washingtona glede Južne Osetije in Abhazije je nespremenjeno in konec julija je ameriški senat soglasno sprejel novo resolucijo, v kateri je obsodil rusko zasedbo in Rusijo pozval k umiku enot. Po mnenju rektorja diplomatske akademije v Tbilisiju Sosa Cincadzeja omenjena poteza ne bo pripomogla k reševanju konflikta, ampak bo Rusijo spodbudila k še večji kljubovalnosti.


𝕏   Facebook   Telegram   Viber

9/8/2011 clanek-1851111.md

Priporočam

Levitev gruzinskega predsednika

Protiruska retorika in ameriško orožje

Oboroževanje in demokratizacija

Rusi branijo svoje dvorišče

Zaprta vrata Nata in status quo glede ščita