Moskva – Beloruska opozicija je v torek v središču Minska počastila dan svobode, ki ga tam tradicionalno praznujejo na dan razglasitve neodvisne beloruske države leta 1918. Opozicijske demonstracije so bile tako kratkotrajne, kakor je bila pred 90 leti beloruska neodvisnost. Policija je namreč priprla več kot sto protestnikov, ki so se poskušali prebiti do rezidence beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka. Ta je na zahodu že dolgo znan kot zadnji evropski diktator.
Od naše dopisnice
Beloruske oblasti so opozicijski shod sicer dovolile, vendar ne v središču mesta, ki pa so ga protestniki preplavili ne glede na prepoved. Vzklikali so Živela Belorusija! in vihrali z zastavami Evropske unije. Slavje ni trajalo dolgo, saj so ga z brutalno policijsko silo zatrli, še preden se je dobro začelo. »Bil je miren shod. Ljudje so nosili rože. Pretepanje demonstrantov, novinarjev in starejših ljudi kaže, da se nas oblasti bojijo,« je torkovo dogajanje komentiral opozicijski voditelj Aleksander Milinkevič.
Oblasti so že pred napovedanim protestnim shodom storile vse, da bi ta padel v vodo. Na predvečer obletnice beloruske samostojnosti so namreč priprle znanega beloruskega umetnika in opozicijskega politika Alekseja Maročkina in ga zaradi preklinjanja obsodile na petdnevno zaporno kazen. Na njegovem domu so zasegli tudi protestne letake. »Ne smemo pozabiti, da je Belorusija, ki je soseda Evropske unije, še vedno diktatura, kjer kratijo človekove pravice,« se je na aretacijo umetnika, ki je pred kratkim razstavljal tudi v evropskem parlamentu, odzval poslanec iz Estonije Tunne Kelam.
Lukašenko in drugi visoki beloruski uradniki zaradi slabega slovesa že dolgo ne morejo potovati v Evropsko unijo in Združene države. Z ZDA se je Belorusija zdaj zapletla v pravo vojno. Začela se je, ko je Washington zaradi nepripravljenosti beloruskih oblasti, da izpustijo politične zapornike, uvedel sankcije proti beloruskemu državnemu naftnemu podjetju Belneftekim. V Minsku so si ukrep nemudoma razložili kot kazen zaradi gospodarskega sodelovanja z Venezuelo. Ameriško odločitev so za politično označili tudi v Rusiji.
Minsk je odgovoril z izgonom ameriške veleposlanice Karen Stuart, nato pa zahteval, da Američani odpokličejo kar polovico diplomatskega osebja iz Belorusije. To je Washington že storil, sklenil pa je tudi, da bo državljanom Belorusije nehal izdajati vizume. Za piko na i je poskrbel vohunski škandal. Beloruska tajna služba, ki še zdaj nosi ime KGB, je namreč sporočila, da je razkrila vohunsko mrežo, v kateri je deset Belorusov zbiralo informacije za ameriške oblasti. Odpravnik poslov na ameriškem veleposlaništvu v Minsku Johnatan Moore je te trditve že zanikal.