Moskva – Po porazu gruzinske stranke Združeno narodno gibanje predsednika Mihaila Saakašvilija, s katerim je pometla stranka Gruzinske sanje premiera Bidzina Ivanišvilija, ki se je zavezal, da bo izboljšal odnose z Rusijo, se je na relaciji Tbilisi–Moskva rahlo otoplilo.
Diplomatski odnosi med sosedama so zamrznjeni od petdnevne vojne v gruzinskih separatističnih pokrajinah Južni Osetiji in Abhaziji leta 2008. Kje začeti, če ne pri gruzinskih vinih in mineralni vodi Borjomi, ki so v Rusiji izjemo priljubljeni še iz sovjetskih časov. Njihov izvoz na rusko tržišče je v zlatih časih predstavljal skoraj tretjino vsega gruzinskega izvoza. Leta 2006 je Rusija sprejela prepoved uvoza nekaterih gruzinskih živil, med katerimi so se znašli tudi priljubljeni napitki. Moskva je ukrep uradno utemeljila z očitki o slabi kakovosti gruzinskih izdelkov, v resnici pa naj bi šlo za političen protiukrep, s katerim naj bi se Rusija odzvala na zahtevo Tbilisija, ki je rusko članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji (STO) povezoval z odpravo ruskih carinskih točk na meji z Južno Osetijo in Abhazijo. Vmes je Rusija postala polnopravna članica STO, zaradi česar bi morala po mnenju strokovnjakov embargo prej ali slej umakniti.
Vino že marca v Moskvi
V ponedeljek je v Moskvo pripotoval direktor Gruzinske državne agencije za vino Levan Davitašvili, ki se je srečal z glavnim ruskim sanitarnim inšpektorjem Genadijem Onišenkom. Napovedala sta, da se bodo gruzinska vina in mineralna voda na policah ruskih trgovin znašli že prihodnji mesec, najpozneje pa konec pomladi. »Ruski potrošniki so še vedno zaljubljeni v naša vina. Potrpežljivo so čakali,« je predsednik kluba Gruzincev v Rusiji Mihail Khubutia zavrnil bojazni, da so v Rusiji gruzinske dobrote med osemletno odsotnostjo povsem pozabili. Stari ljubezni navkljub se bodo gruzinska vina v Rusiji po novem soočala s precejšnjo konkurenco južnoameriških vin, s katerimi so nazdravljali med njihovo odsotnostjo, zato naj bi na ruskem tržišču sprva zavzela komaj dvoodstotni delež.
Rusija bo v Gruzijo že v kratkem napotila sanitarne inšpektorje, ki bodo preverili skladnost z ruskimi živilskimi standardi. Po besedah Onišenka, ki je Zvezno službo za varstvo potrošnikov vodil že v času uvedbe embarga, zagotavlja, da se je kakovost gruzinskega vina v tem času izboljšala, kar gruzinska stran povezuje tudi s tem, da se je morala prilagoditi zahtevam zahodnih trgov, na katere je po ruskem embargu usmerila izvoz. Zahtevo za obnovitev pošiljk je v Rusiji oddalo že 30 gruzinskih podjetij.
Precej trši oreh bodo politični odnosi, pri katerih po mnenju analitikov vsaj v kratkem ne gre pričakovati večjih premikov, saj Moskva ne bo preklicala priznanja separatističnih pokrajin, Tbilisi pa se jim ni pripravljen odpovedati. »Napredek bo počasen, saj gre za vprašanja, s katerimi se ne da trgovati,« ocenjuje Feliks Stabnevski z Inštituta za Skupnost neodvisnih držav (SND), ki je tesno povezan s Kremljem. »Če so pošteni, bodo nehali govoriti o ruski okupaciji in priznali, da si Abhazijci in Južnoosetijci ne želijo živeti v Gruziji,« je pojasnil. Moskva ne pričakuje, da se bo Gruzija odpovedala ozemeljskim težnjam, za zdaj bi bilo dovolj, če bi preklicala trditev, da sta Abhazija in Južna Osetija rusko-gruzinski problem. A brez koncesij ne bo šlo, Rusija pa bi najraje videla, če bi se Gruzija odpovedala prizadevanjem za gruzinsko članstvo v Natu.
Nedavno sta se ob robu zimskega zasedanja parlamentarne skupščine Sveta Evrope v Strasbourgu srečala predsednik dumskega odbora za zunanjo politiko Aleksej Puškov in njegov gruzinski kolega Tedo Dzhaparidze. O Južni Osetiji in Abhaziji nista razpravljala, češ da je ta tema rezervirana za pogajanja v okviru OZN. Šlo je predvsem za spoznavno srečanje, na katerem sta se dogovorila za novo aprilsko srečanje, Dzhaparidze je načel tudi vprašanje brezviznega režima. Tbilisi je lani ukinil vize za državljane Ruske federacije, ta pa se ni odzvala z recipročnim ukrepom.