Moskva – V Tadžikistanu, najrevnejši med nekdanjimi sovjetskimi republikami v Srednji Aziji, so izbruhnili najhujši nemiri po državljanski vojni med letoma 1992 in 1997, v kateri je umrlo 50.000 ljudi. Spopadi med privrženci nekdanje opozicije in vladnimi enotami so izbruhnili na Pamirju, ki je znan kot streha sveta.
V avtonomni regiji Gorski Badahšan ob meji z Afganistanom so vladne sile na začetku tedna sprožile obsežno ofenzivo, povod zanjo pa je bil brutalni umor lokalnega šefa naslednice tajne službe KGB Abdula Nazarova, ki so ga pripisali nekdanjemu uporniškemu poveljniku Tolibu Ajembekovu. »Za umorom stoji njegova nezakonita oborožena skupina, ki se že več let ukvarja z nezakonito trgovino z mamili, tobakom in dragocenimi kamni,« so sporočili s sedeža tajne službe. Oboroženim upornikom so za predajo Ajembekova in drugih osumljencev za umor ponudili amnestijo, vendar so ti ponudbo zavrnili. V dvodnevnem obračunu je bilo po uradnih podatkih ubitih 30 pripadnikov oborožene skupine in dvanajst vojakov.
Neodvisni mediji in človekoljubne organizacije poročajo, da je bilo v mestu Horog ubitih tudi najmanj sto civilistov. »Danes zjutraj so ostrostrelci ubili sedem prebivalcev Horoga, med njimi štiri otroke, dva moška in žensko,« je včeraj poročala radijska postaja Ozodi (Svoboda). »Na Pamirju poteka etnično čiščenje. Prek satelita smo se povezali s sorodniki, ki so nam povedali, da mesto bombardirajo iz zraka. Vse je porušeno, prihajajo tudi poročila o civilnih žrtvah,« je za rusko izpostavo BBC povedal tamkajšnji vodja socialdemokratske stranke Tadžikistana Alim Šerzamonov. Včeraj so vendarle sklenili premirje in se dogovorili o ustanovitvi 20-članske komisije, ki bo raziskala poročila o civilnih žrtvah.
Govorice, da oblast na Pamirju načrtuje operacijo proti oboroženim privržencem opozicije, so se prvič pojavile na začetku meseca, ko je tadžiško obrambno ministrstvo tam začelo vojaško vajo, na grožnjo izbruha lokalnih konfliktov v Srednji Aziji je opozoril tudi poveljnik ruske kopenske vojske, generalpolkovnik Vladimir Čirkin. »Umor generala Nazarova je bil samo povod za začetek čiščenja. Oblasti so se odločile, da bodo v Badahšanu uvedle red na podoben način, kot so ga drugod po vzhodu republike,« je bil kritičen Šerzamonov. »Operacija ni toliko protikriminalna, kot je politična, saj sta kriminalna vsa tadžiška politika in gospodarstvo. To je poskus odstranitve vseh predstavnikov opozicije iz oblasti in gospodarstva,« ocenjuje Aleksander Knjazev z moskovskega inštituta RAN.
Na območju spopadov ujeti tudi tuji turisti
Tolib Ajembekov je v času državljanske vojne vodil enote Združene tadžiške opozicije, ki se je borila proti Ljudski fronti aktualnega predsednika Emomalija Rahmonova. V skladu z mirovnim sporazumom je bil po koncu vojne rehabilitiran in je postal poveljnik obmejnih enot. Med prebivalci Horoga še večji ugled od njega uživa njegov brat Abdulamon Ajembekov, bolj znan pod vojaškim vzdevkom Aleš-Gorbuna, po katerem so posthumno poimenovali eno izmed mestnih ulic, s čimer so mu izkazali hvaležnost, ker jih je v času blokade obvaroval pred veliko lakoto.
Horog naj bi bil tudi zdaj blokiran z vseh strani, pretrgane so menda tudi telefonske in internetne povezave. »Vladna poslopja in trgovine so zaprte, mesto je odrezano od sveta,« je za spletni portal Gazeta.ru razmere opisal izvršni direktor človekoljubne organizacije Migracija in zakon Culajman Šohzoda. Na območju spopadov je menda ujetih tudi 60 turistov iz Avstrije, Nemčije, Kirgizije, Poljske in Rusije. »Verjamemo, da bodo tadžiške oblasti sprejele vse potrebne ukrepe za zaščito ruskih državljanov na območju bojev,« so se odzvali na ruskem ministrstvu za zunanje zadeve.
Moskva ima v Tadžikistanu vojaško oporišče in konec julija so z ruskega obrambnega ministrstva sporočili, da Dušanbe dogovor o podaljšanju najemne pogodbe pogojuje z nesprejemljivimi zahtevami. Prav v tem času je poveljnik ruske kopenske vojske Vladimir Čirkin izjavil, da Tadžikistanu grozi nova državljanska vojna, ko jim bo še kako prav prišlo rusko vojaško oporišče. Tadžikistan je tudi sicer zelo odvisen od Moskve, saj migranti, ki so v Rusijo odšli s trebuhom za kruhom, prispevajo skoraj polovico BDP, ki po podatkih Svetovne banke znaša komaj 430 evrov na prebivalca.