Moskva – Severnokorejski zunanji minister Pak Ui Čun je na štiridnevnem uradnem obisku v Rusiji, ki si s Severno Korejo deli 17-kilometrski mejni pas in je ena od šestih udeleženk pogajanj, s katerimi je poskušala mednarodna skupnost pripraviti Pjiongjang k opustitvi jedrskih ambicij. Pogovori so obtičali lani, ko je severnokorejska delegacija protestno odkorakala od pogajalske mize. Za to so se odločili po mednarodnih obsodbah zaradi izstrelitve rakete, hkrati pa so obudili tudi jedrski program in iz države izgnali inšpektorje Mednarodne agencije za jedrsko energijo. Napetost na Korejskem polotoku je dosegla vrelišče po novembrskem severnokorejskem napadu na južnokorejski otok Jeonpjeong. Obisk severnokorejskega politika v Rusiji je ena redkih priložnosti za iskanje rešitve.
Od naše dopisnice
Rusija ima na uradni Pjongjang precej manj vpliva kakor Kitajska, hkrati pa precej več od drugih udeleženk pogajanj, v katerih poleg Kitajske, Rusije in Severne Koreje sodelujejo še ZDA, Japonska in Južna Koreja. O tem priča tudi precej skrivnostni obisk severnokorejskega zunanjega ministra Pak Ui Čuna v ruski prestolnici, kjer je vsekakor upravičil sloves prvega diplomata najbolj izolirane države na svetu. Vsa srečanja so potekala za zaprtimi vrati, brez predstavnikov sedme sile, in ruska tiskovna agencija Interfax je bila edina, ki je dobila priložnost za pogovor.
Gost vztraja pri kljubovalnosti
V intervjuju je Ui Čun pripisal odgovornost za zadnji napad, ki je zahteval štiri življenja, južnokorejski strani: »Južna Koreja kakor pravi tat kriči: ujemite tatu! in poskuša tako preslepiti mednarodno skupnost. Šlo je za samoobrambo pred vojaško provokacijo južnokorejskih lutk, ki so streljale prve. Dokler ZDA in Južna Koreja ne bodo opustile sovražne in izzivalne politike proti Demokratični ljudski republiki Koreji, napetosti na Korejskem polotoku ne bo konec,« je opravičeval pravico do krepitve obrambnih zmogljivosti s poudarkom na jedrskih silah. Enako mero kljubovalnosti je pokazal tudi, kar zadeva možnost vrnitve k šeststranskim pogajanjem: »Denuklearizacija Korejskega polotoka je cilj našega velikega voditelja, tovariša Kim Il Sunga. Žal temu nasprotujejo ZDA, ki niso odgovorile na naš mirovni predlog, ampak si še naprej prizadevajo za našo izolacijo.«
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sogovornika pozval k obnovitvi šeststranskih pogajanj in spoštovanju resolucij varnostnega sveta Združenih narodov št. 1718 in 1874, ki so ju sprejeli po severnokorejskih jedrskih poskusih. »Če bodo dosegli soglasje o nadaljevanju pogajanj, bo Rusija odigrala vlogo, ki jo vsi pričakujejo,« je Aleksander Žebin iz Ruske akademije znanosti poudaril to temo kot tisto, s katero lahko Rusija dokaže, da je slej ko prej pomemben regionalni mirovni posrednik.
Lavrov je izrazil tudi zaskrbljenost zaradi objekta za bogatenje urana v Jongbjonu, kjer je po trditvah severnokorejske strani 2000 centrifug, s katerimi bodo bogatili uran. Poleg programa za pridobivanje plutonija je to druga potencialna pot do jedrske bombe. Severna Koreja je že izvedla dva jedrska poskusa – leta 2006 in 2009 – in ima po predvidevanjih jedrskih strokovnjakov dovolj materiala za izdelavo šestih do dvanajstih jedrskih bomb. Prvi ruski diplomat je obsodil tudi novembrski severnokorejski vojaški napad na južnokorejski otok v Rumenem morju, ki je bil sploh prvi na civilno območje po Korejski vojni leta 1950, po kateri sprti strani nista podpisali mirovnega sporazuma in sta formalno še vedno v vojni. Lavrov je še poudaril, da ameriško-južnokorejske vaje na tem območju ne bodo pripomogle k umiritvi strasti in da je treba konflikt rešiti po mirni poti.
Polona Frelih