Moskva – »V številnih članicah Evropske unije prihaja do grobega zatiranja ljudskih protestov, na katerih se ljudje zbirajo zaradi odvzema socialnih pravic,« ugotavljajo v prvem ruskem poročilu o človekovih pravicah v Evropski uniji.
Na ruskem ministrstvu za zunanje zadeve so se zanj odločili »zaradi negativnih posledic evropskih gospodarskih ukrepov na demokratične procese in socialne pravice državljanov«. Ni odveč dodati, da stanje na področju človekovih pravic tudi v Rusiji ni rožnato. Rusija je po letih ostrih kritik na svoj račun Evropski uniji nastavila ogledalo. V prvem poročilu, ki je v celoti posvečeno človekovim pravicam v državah članicah Unije, se sklicuje na raziskave uglednih domačih in tujih borcev za človekove pravice in človekoljubnih organizacij. »Največji problem Evropske unije je stabilna rast ksenofobije, rasizma, agresivnega nacionalizma in neonacizma, kršenje pravic manjšin, zapornikov, beguncev in migrantov, psihičnih bolnikov, pomanjkljiva zaščita otrok, spolna neenakost, kršenje zasebnosti, kršenje policijskih pooblastil, nekatere članice EU sodelujejo v programu tajnih zaporov Cie, področje z množičnimi mediji je vse prej kot idealno, kršijo se socialne pravice, nekatere države pa še zdaj niso podpisale osnovnih sporazumov o človekovih pravicah,« izpostavljajo glavne pomanjkljivosti.
»V gospodarski in finančni krizi postaja situacija vse težja. Opazili smo, da v nekaterih članicah EU prihaja do zmanjševanja človekovih pravic. Na demonstracije, ki so zajele vrsto evropskih držav, se policija odziva z nasilnimi razgoni,« je predstavnik ministrstva za človekove pravice, demokracijo in vladavino prava Konstantin Dolgov potrdil našo tezo, da so se za izdajo zbornika odločili zaradi degradacije človekovih pravic na stari celini.
Je EU dejansko največja kršiteljica človekovih pravic?
Obžaloval je dejstvo, da so Združene države Amerike (skupaj s Kanado in Maršalovimi otoki) na nedavnem zasedanju generalne skupščine Združenih narodov glasovale proti ruski resoluciji, ki obsoja glorifikacijo nacizma, delegacija Evropske unije pa se je glasovanja vzdržala. »ZDA se vsakič izrečejo proti in se skrivajo za floskulo o zaščiti svobode govora. Tiste, ki so se vojskovali na strani protihitlerjevske koalicije, se izenačuje s tistimi, ki so se borili v divizijah Waffen-SS. Za Evropo v 21. stoletju je to nepredstavljivo. Gre za problem vrednot,« je Dolgov obsodil poskuse izenačenja rjavega in rdečega. Resolucijo je podprlo 120 držav, 57 se jih je vzdržalo.
S prstom je pokazal predvsem na Baltske države, omenil je shode in pohode veteranov SS ter uporabo nacistične simbolike s strani ultradesničarskih mladinskih organizacij. »Obstajajo številni dokazi o tem, da jih podpirajo državne strukture. Na žalost se to dogaja tudi v drugih državah, s čimer nočem trditi, da so vse članice EU enake. V Nemčiji so do neonacizma zaradi zgodovinskih razlogov zelo ostri. Druge članice in evropske strukture bi morale pritisniti na svoje partnerje. Evropski predstavnik za človekove pravice ima na žalost zelo malo pooblastil,« je bil kritičen Dolgov in opozoril, da gre pri poveličevanju nacizma za resno kršenje mednarodnega prava. »Nihče ni spodbijal odločitev nürnberškega sodišča, ki so del sodobnega mednarodnega pravnega reda. Na njihovi osnovi je nastala tudi ustava OZN.«
Namestnik direktorja Rossotrudničestva, kjer se ukvarjajo z zaščito Rusov na posovjetskem prostoru, meni, da je Evropska unija pravzaprav ena od največjih kršiteljic človekovih pravic na svetu, saj so v Latviji in Estoniji številni rusko govoreči prebivalci še zdaj brez državljanstva ter osnovnih pravic. »Našim vojnim veteranom prepovedujejo, da bi nosili odlikovanja in svojo simboliko. Gre za ljudi, ki so prelivali kri za svobodo. In to ne samo za svobodo svoje domovine, ampak celotne Evrope in sveta. Poleg shodov in pohodov so tukaj številni inkriminirajoči dokumenti. Naj spomnim samo na veterana Kononova, proti kateremu je Latvija na evropskem sodišču za človekove pravice nastopila z argumentom, da je nürnberško sodišče upoštevalo samo interese držav zmagovalk, molčalo pa je o zločinih proti poraženkam,« je Latvijo obtožil podpore fašizma in nacizma.
Lani umrlega sovjetskega partizana Vasilija Kononova je sodišče v Rigi zaradi umora devetih latvijskih civilistov med drugo svetovno vojno spoznalo za krivega vojnih zločinov. Pritožil se je na evropsko sodišče za človekove pravice, kjer so odločili, da mu mora Latvija plačati kompenzacijo v višini 30.000 evrov. Latvijska vlada se je na odločitev pritožila in zmagala.
Slovenijo kritizirali zaradi izbrisanih
V poročilu na 73 straneh je posebno poglavje namenjeno Sloveniji. V njem omenjajo problem izbrisanih in odločitev evropskega sodišča za človekove pravice o nujnosti plačila kompenzacije za nematerialno škodo in sodne stroške. »Evropsko sodišče za človekove pravice je omenjeno odločitev sprejelo zaradi kršenja 14. člena evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravic ‘izbrisanih’ do zaščite osebnega in družinskega življenja ter učinkovite pravne pomoči,« poudarjajo v poročilu.
Izpostavljajo tudi težave, s katerimi se na jugovzhodu države soočajo Romi, »saj slovenski urad Amnesty International regularno poroča o njihovi diskriminaciji«, dotaknejo se tudi neplačevanja za delo tujim delavcem in dejstva, da Slovenija še ni podpisala konvencije Združenih narodov o zaščiti pravic migrantskih delavcev in njihovih družin. Omenjajo še zastoje na sodiščih, zaostrovanje pravil za pridobivanje statusa begunca in političnega begunca, probleme z razmerami v zaporih ter odsotnost prepovedi fizičnega kaznovanja otrok v slovenski zakonodaji.