Ruski predsednik Vladimir Putin je ob prehodu v novo leto podpisal novo rusko varnostno strategijo, v kateri so Združene države Amerike ter zveza Nato, katere članica je tudi Slovenija, prvič označene kot grožnja ruski nacionalni varnosti. V dokumentu O strategiji ruske nacionalne varnosti je prvič dopuščena tudi uporaba vojaške sile za zaščito nacionalnih interesov.
Polona Frelih
Zadnji strateški varnostni dokument je leta 2009 podpisal takratni ruski predsednik in zdaj premier Dmitrij Medvedjev. V njem je izpostavljeno, »da bo Rusija ščitila svoje nacionalne interese v kontekstu mednarodnega prava ter izvajala racionalno in pragmatično zunanjo politiko, ki izključuje drago konfrontacijo ter novo oboroževalno tekmo«. V novem dokumentu je poudarjeno, »da je uporaba vojaške sile mogoča, če se bodo vsi nenasilni ukrepi pokazali za neučinkovite«.
Zahodni analitiki so posodobljeno strategijo opredelili kot pripravljanje terena za ruske vojaške operacije proti vsem tistim, o katerih bo Rusija presodila, da so grožnja njeni nacionalni varnosti, s čimer naj bi se vsi skupaj znašli še korak bližje svetovni vojni. V Rusiji odgovarjajo, da ni razlogov za preplah, saj še naprej ostajajo zavezani diplomaciji kot osnovnemu orodju za reševanje konfliktov, hkrati pa dodajajo, da so morali stari dokument posodobiti, saj so se Združeni narodi tako med krizo v Ukrajini kot pri soočenju s skrajneži Islamske države izkazali kot popolnoma nesposoben garant stabilnosti in spoštovanja mednarodnega prava.
V Kremlju so poudarili, da so v dokumentu identificirani ruski nacionalni interesi in prioritete, domači in zunanjepolitični cilji ter ukrepi za krepitev nacionalne varnosti in dolgoročnega stabilnega razvoja. V njem je poudarjeno, da je Rusija v zadnjih letih okrepila svojo vlogo pri reševanju globalnih problemov in mednarodnih konfliktov, vodenje neodvisne domače in zunanje politike pa je povzročilo »reakcijo ZDA in njenih zaveznikov, ki se trudijo ohraniti prevlado v globalnih zadevah«.
Barvne revolucije kot osrednja grožnja
Rusija se sooča in se bo še naprej soočala s političnimi, gospodarskimi, vojaškimi in informacijskimi pritiski, je poudarjeno v dokumentu, v katerem so ZDA in Evropska unija med drugim obtožene podpiranja »protiustavnega državnega udara v Ukrajini«, ki je pripeljal do globokega razkola v ukrajinski družbi ter vojaškega konflikta. »Vzpon ultradesničarskih nacionalističnih ideologij in namerno ustvarjena podoba Rusije kot ‘sovražnika’ sta Ukrajino spremenila v dolgoročen izvor nestabilnosti neposredno na ruski meji ter v Evropi,« je zapisano v strategiji.
Barvne revolucije, kakršni so bili leta 2004 priča v Ukrajini, so opredeljene tudi kot osrednja grožnja ruski varnosti. V tem kontekstu so v dokumentu posebej izpostavljeni »radikalne družbene skupine, ki uporabljajo nacionalistične in radikalne religiozne ideologije, tuje in mednarodne nevladne organizacije ter posamezniki, ki spodkopavajo rusko ozemeljsko celovitost in destabilizirajo politični proces«.
Za veliko grožnjo ruski varnosti je seveda označeno tudi širjenje Nata na rusko dvorišče, vendar je Rusija ne glede na to »še naprej zainteresirana za pošten dialog z zvezo Nato, EU in ZDA«, ki jih po drugi strani obtožuje, da so svojo mrežo vojaško-bioloških laboratorijev razširile v države, ki mejijo na Rusijo. Zaradi tega obstaja večje tveganje, da se bodo določene države dokopale tako do biološkega kot kemičnega orožja, čedalje več je tudi držav, ki razpolagajo z jedrskim orožjem.
»Rusija je pripravljena razpravljati o omejevanju svojega jedrskega potenciala, vendar samo na podlagi medsebojnih sporazumov in večstranskih pogovorov,« je zapisano v dokumentu, v katerem je Rusija po drugi strani poudarila, »da namerava tudi v prihodnosti preprečiti kakršenkoli vojaški konflikt z ohranjanjem svojega jedrskega potenciala«.
Do prevlade z informacijskimi sredstvi
Poseben odstavek je namenjen informacijskemu vojskovanju, pri katerem po ruskih trditvah dobivajo čedalje večjo vlogo tajne službe, ki v boju za mednarodni vpliv uporabljajo vsa razpoložljiva sredstva. »V mednarodni areni se v boju za prevlado uporablja širok spekter političnih, finančnih, ekonomskih in informacijskih instrumentov,« so jasni ruski strategi, ki priznavajo, da je ruska gospodarska stabilnost ogrožena zaradi nekonkurenčnosti in odvisnosti od izvoza energentov, zato bodo v prihodnosti usmerili vse sile v uravnoteževanje proračuna, preprečevanje bega kapitala, zmanjševanje inflacije, stabilizacijo rublja in krepitev finančnega sistema. Med ruske prioritete uvrščajo krepitev sodelovanja s Kitajsko, Indijo, Latinsko Ameriko in Afriko, med slabosti ruskega gospodarstva pa med drugim prištevajo odvisnost od zunanjih gospodarskih dejavnikov.
»Rastoči vpliv političnih faktorjev na gospodarske procese ter poskusi posameznih držav, da bi ekonomske metode ter orodja finančnih, trgovinskih, investicijskih in tehnoloških politik uporabile za reševanje svojih geopolitičnih težav, slabijo stabilnost sistema mednarodnih ekonomskih odnosov,« je izpostavljeno v strategiji, v kateri niti z besedico ni omenjena Sirija, kjer je Rusija septembra lani začela letalske napade na položaje Islamske države.
Se je pa zato Putin posvetil ruski operaciji v Siriji v tradicionalni novoletni poslanici, v kateri je posebej izpostavil ruske vojake, ki se »daleč stran borijo proti mednarodnemu terorizmu«, zaradi česar je njegov novoletni govor, ki ga v Rusiji tradicionalno predvajajo minuto pred polnočjo, v resnici zvenel kot govor voditelja države v vojni.