Za Rusijo je bilo leto 2015 vse prej kot mirno in gladko. Največja država na svetu se je znašla v še hujši recesiji, ki je zlasti posledica padanja cen nafte ter zahodnih sankcij. Po drugi strani je Rusija na mednarodnem parketu postala globalni igralec, ki se ga ne da več spregledati.
Letošnja meteorološka zima je tudi v Rusiji poskrbela za nadpovprečne temperature. V Moskvi so predzadnji teden letošnjega leta namerili rekordno visoke temperature – kar 8,5 stopinj Celzija. V mestnih parkih so na dan pokukali zvončki, številna mestna drsališča pa so morali zapreti. Ljudje se ukvarjajo s povsem jesenskimi prostočasnimi dejavnostmi, kot je nabiranje gob, medvedi v Sibiriji pa imajo menda težave s spancem.
V začetku novembra smo objavili zgodbo o arktični begunski poti iz Rusije na Norveško, kamor je na vrhuncu migrantskega vala na dan vstopilo 500 prosilcev za azil z Bližnjega vzhoda. Proti evropskim sanjam so se odpeljali kar na kolesih, z njimi pa jih norveške oblasti zdaj vračajo v rusko realnost.
Po Evropski uniji so sankcije proti Rusiji razširili tudi v Združenih državah Amerike, skorajda sočasno pa sta obsežni poročili o hudih kršitvah in številnih civilnih žrtvah ruske vojaške operacije v Siriji objavili kar dve zahodni človekoljubni organizaciji: ameriški Human Rights Watch in britanska Amnesty International. Ruska oblast vse obtožbe odločno zavrača in vztraja, da gre za dobro koordiniran napad Zahoda na Rusijo.
Evropska unija je za šest mesecev podaljšala sankcije proti Rusiji, kot razlog pa navedla neizpolnjevanje mirovnih sporazumov iz Minska. V Rusiji odgovarjajo, da je kriva Ukrajina, s katero uradna Moskva s 1. januarjem prihodnjega leta ukinja prostotrgovinski sporazum, ker bo na prvi dan prihodnjega leta začel veljati prostotrgovinski sporazum, ki ga je Ukrajina sklenila z Evropsko unijo.
V Ruski federaciji živi 193 nacionalnosti, status tradicionalnih veroizpovedi pa uživajo Ruska pravoslavna cerkev, islam, budizem in judaizem. Ruski pravoslavni cerkvi pripada kar 70 odstotkov vernikov in je ideološko v tolikšnem konsenzu z državo, da je ločitev med njima tako rekoč zabrisana.
Okrožno sodišče v Kijevu je ugodilo tožbi ukrajinskega pravosodnega ministrstva in prepovedalo Komunistično partijo. Stranka je tudi sicer životarila na obrobju, saj se ji na parlamentarnih volitvah pred dobrim letom prvič v zgodovini ni uspelo prebiti v parlament.
