Osebna stran Polona Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Ko steče beseda o novodobnih ruskih bogataših oziroma oligarhih, kot tukaj imenujejo tajkune, vsi pomislimo na neokusne vile, gromozanske limuzine, roke polne zlatega nakita in razsipavanje denarja v dragih moskovskih restavracijah in klubih. Na veliki nogi je nekoč živel tudi German Sterligov, nekdanji lastnik borzne hiše Alisa (poimenoval jo je po svojem psu) in razkošnih pisarn v finančnih četrtih Londona in New Yorka, ki je že pri štiriindvajsetih letih prislužil svoj prvi milijon dolarjev, iz katerega je kmalu naredil nekaj sto milijonov.
Osem tisoč kvadratnih kilometrov velika Abhazija je stisnjena med Kavkaško gorovje in Črno morje in je dežela neizmernih naravnih lepot, toplote in izobilja. Obala je porasla s palmovimi drevesi, pred vojno so se tamkajšnji sadni vrtovi šibili pod težo limon, pomaranč in mandarin, v daljavi se vzpenjajo s snegom pokriti vršaci …
Samozavestna Rusija se vrača na svetovno politično prizorišče in svetovni mediji so polni bojazni, da s svojim energetskim bogastvom in oboroževanjem znova uresničuje svoje imperialistične težnje. Vse skupaj je pripeljalo do nekakšne obsesije, v kateri se Rusijo bodisi demonizira bodisi poveličuje. Da je v svetovni modni industriji že dolgo povzdignjena na piedestal, ni nobenega dvoma. Na svetovnih modnih stezah namreč že nekaj let kraljujejo visokorasla in modrooka ruska dekleta, iz leta v leto pa je tudi več modnih kolekcij z razkošnimi ruskimi motivi. Zdi se, da je Rusija s svojim najlepšim orožjem že zdavnaj osvojila svet.
Odvetnik Miša je molče in s solzami v očeh strmel v sliko, na kateri je v družbi petih prijateljev. Štirje od njih so sodelovali v srditih bojih v Chinvaliju, prestolnici gruzinske separatistične pokrajine Južne Osetije. Pred sliko je prižgal svečko.
»Smo iz Chinvalija, od tam smo zbežali, ker so nas vso noč obstreljevale gruzinske sile. Naše vodstvo nas je po televiziji pozvalo, naj zbežimo v Severno Osetijo,« o zaostrovanju v gruzinski separatistični pokrajini Južna Osetija pripoveduje Elza Alborova. Mati dveh otrok je le ena od tridesetih begunk, ki smo jih včeraj popoldne srečali na 2000 metrov visokem prelazu Roki, ki je edina povezava med Južno in Severno Osetijo.
Pisalo se je leto 1989. Za menoj je bil prvi letnik srednje šole. Začele so se šolske počitnice. V Ljubljani sedem na vlak proti Primorski. V prenapolnjen vagon z ogromnim nahrbtnikom samozavestno vstopi visok, zagorel in mišičast svetlolasec. Verjetno je tujec, pomislim sama pri sebi. Zelo je privlačen. Želim si, da bi prisedel k meni.
Niste bogati, lepi, nimate sveže nabotoksiranih ustnic in pred vrata kluba niste prihrumeli s črnim hummerjem?! Potem izpolnjujete vse pogoje, da pri vhodu doživite ponižanje, ki v Moskvi tu in tam doleti vsakega zabave željnega posameznika. Luksuzni nočni klubi, kot so Sixteen Tons, Fabrique, Krizis Žanra in Sorry Babuška, imajo namreč pred vhodom nameščene profesionalne ločevalce zrnja od plev oziroma sumničave modne policiste. Ti obiskovalce premerijo od glave do pet ter na podlagi njihovega videza in sloga odločijo, kdo je primeren za vstop v njihovo svetišče. Tistim, o katerih presodijo, da bi njihova pojava samo dražila občutljive nosnice nove ruske gospode, vrata pred nosom zaprejo.
V Rusiji danes volijo tretjega predsednika države, ki bo na tem položaju po osmih letih zamenjal Vladimirja Putina. Brez vsakršnega tveganja je mogoče napovedati, da bo to postal prvi namestnik premiera Dmitrij Medvedjev, ki ga je Putin izbral za svojega naslednika. Nobena skrivnost tudi ni, da se odhajajoči predsednik še ne bo upokojil, ampak bo prevzel funkcijo premiera, ki bo s tega položaja vsaj še nekaj časa vodil državo.
Oblasti separatističnih gruzijskih pokrajin Abhazije in Južne Osetije so v četrtek sporočile, da bodo že v naslednjih dneh na Rusijo, Skupnost neodvisnih držav in Združene narode naslovile prošnjo za priznanje neodvisnosti. Pridružila se jim bo tudi moldavska Pridnestrska republika.
Odnose med Ljubljano in Moskvo v zadnjem tednu bi lahko opisali kot čas sumničavega opazovanja. A kar pomrznejo hladne besede drugačnih političnih pogledov, je vedno znala odtajati lepota umetnosti. Tako so ob slovenskem kulturnem prazniku na slovenskem veleposlaništvu v Moskvi odprli razstavo avtorskih grafik najbolj znane slovenske skupine vseh časov Laibach, ki ima v Rusiji še posebno veliko občudovalcev.