Brezov gozd, zasnežena zimska pokrajina. Sredi neskončne beline se nežno poljubljata uniformirana ruska policista. Zmerno provokativna fotografija z naslovom Doba usmiljenja je v Rusiji povzročila pravi vihar. Oblasti so jo namreč označile za sramotno, zato so jo izločile s predstavitve ruske sodobne umetnosti, ki je oktobra lani potekala v pariški galeriji Maison Rouge. Fotografija, ki se je potem pojavila v skoraj vseh svetovnih časopisih, je postala najbolj razvpito delo sodobne ruske umetnosti zadnjih let.
Nad reko Gizeldon v dolini Dargavs, ki leži v ruski republiki Severni Osetiji, se dviga meglica. Že sicer skrivnostno Mrtvo mesto, največja nekropola na Kavkazu, je zaradi tega videti še bolj zlovešče. Sveto mesto iz 17. stoletja obdaja s snegom pobeljeno gorovje, v njem pa je zbran velik del zgodovine starodavnega kavkaškega ljudstva. »Osetinci smo veliko pobrali od skitov. Ti so umrle pokopavali skupaj z njihovimi konji in tudi mi smo naše umrle moške pokopavali tako, da smo k njim pripeljali njihove konje. Ti so umrle potem ponesli v posmrtno življenje,« glede prastare osetinske tradicije pove svetlolasa vodička Katja.
Trendovski moskovski nočni klub Ikra je opremljen v pop art slogu 70. let prejšnjega stoletja in je eno najbolj priljubljenih zbirališč mladih Moskovčanov, ki se ob poslušanju elektronske glasbe tam družijo ob koncih tedna. Med njimi številni nosijo oblačila s simboli Sovjetske zveze in napisi CCCP, ki so med mladimi trenutno pravi hit. Majice s sovjetskim pridihom je za drobiž mogoče kupiti na mestnih tržnicah, bolj modno ozaveščeni, predvsem pa premožni, pa so v butikih znanega ruskega oblikovalca Denisa Simačeva zanje pripravljeni odšteti kar 600 dolarjev.
Z razkošno osvetljavo Rdečega trga za njegovo pravljično večerno podobo skrbijo vse leto. Zdaj, ko je kamnite plošče prekril prvi sneg, pa je ob večerih tam že prav kičasto lepo. To središče Moskve so v minulih dneh popestrile še predvolilne table, na katerih je z debelimi rdečimi črkami zapisano: Podprite Putinov načrt in Za Putina. Že sicer ogromni panoji stojijo tako, da v soju uličnih svetilk in diskretnega modrega ozadja delujejo skorajda mistično. Kot da mimoidoče nagovarjajo, podprite ruskega predsednika Vladimirja Putina in pravljica bo trajala. Le cesar v garderobi še izbira prava oblačila.
»Še vedno ni nič močnejšega, kot je pisana beseda,« pravi novinarka Washington Posta Anna Applebaum. In prav zaradi te moči mediji že od nekdaj in povsod še kako dišijo politiki, ki si jih želi na različne načine podjarmiti v svojem boju za oblast. Dopisniki Dela so opisali nevarna razmerja med politiko in mediji v nekaterih evropskih državah.
Jutro je turobno. V jesenski Moskvi drugačnih skorajda ni. Na ploščadi pred gledališčem Dubrovka vlada smrtna tišina. Več sto ljudi, zbranih na prizorišču enega najhujših terorističnih napadov v ruski zgodovini, nemo strmi v podobe ubitih talcev. Zaradi nepreglednega števila nageljnov in sveč je stopnišče pred vhodom videti, kot bi bilo prekrito z rdečo preprogo. »Oprostite nam, ker krivcev še vedno nismo kaznovali. Prej ali slej se bo moral vsak soočiti z božjo pravičnostjo,« se iz zvočnika zasliši moški glas. V ozadju igra klasična glasba. Ko v zrak poleti 129 belih balonov – po eden za vsako žrtev –, se množica počasi razide.
Ana Krupskaja, 17-letna študentka oglaševanja iz mesta Voronež, je takšna kot večina njenih sovrstnic. Rada plava, se druži s prijatelji in se nadvse veliko hihita. Privržena članica prokremeljske mladine Naši, med novinarsko ekskurzijo po doslej najbolj obleganem taboru največjega ruskega mladinskega gibanja pa tudi vodička Delove ekipe, je od večine drugih najstnic drugačna po tem, da raje kot o fantih svojih let govori o ruskem predsedniku Vladimirju Putinu.
Gari Kimovič Kasparov, šahovski velemojster in nekdanji svetovni šahovski prvak, je bil črna ovca že v Sovjetski zvezi, ki je med napetimi šahovskimi dvoboji stiskala pesti predvsem za njegovega večnega tekmeca Anatolija Karpova. Sam pravi, da je bil razlog njegov armensko-judovski izvor. Tudi zdaj, pri 44 letih, ko je z vstopom v opozicijsko Drugo Rusijo zamenjal šahovsko kariero za politično, je trn v peti ruskih oblasti. RevijaTimega je uvrstila med sto najvplivnejših oseb leta 2007, kjer mu družbo med drugim delajo papež Benedikt XVI., britanska kraljica Elizabeta II. ter ameriška predsedniška kandidata Barack Obama in Hillary Clinton. Z njim smo se pogovarjali po tiskovni konferenci Druge Rusije, kamor je prišel s številnim spremstvom telesnih stražarjev, ki so budno spremljali prav vsak njegov korak.
