Minsk – Ruski dispečerji na vojaškem latališču v Smolensku so posadko poljskega predsedniškega letala Tupoljev 154 pravočasno obvestili o slabi vidljivosti, ki je znašala le 100 do 150 metrov, zato so jim svetovali, naj pristanejo v beloruski prestolnici Minsku, ki je od Smolenska oddaljen 304 kilometre, ali pa v beloruskem mestu Vitebsk, od koder bi do prizorišča slovesnosti potrebovali še manj časa, saj gre za 111 kilometrov. To je včeraj na zasedanju ruskega vladnega prezidija sporočil namestnik ruskega premiera Sergej Ivanov. Dodal je še, da sta obe črni skrinjici nepoškodovani, tako da bodo lahko natančno ugotovili, kaj se je na krovu letala dogajalo v zadnjih minutah.
Moskva – Prebivalci največje države na Južnem Kavkazu, 8,7-milijonskega Azerbajdžana, so na referendumu podprli neomejeni predsedniški mandat. Azerbajdžan je tako stopil ob bok Kazahstanu, kjer je omejitev predsedniškega mandata pred dvema letoma odpravil parlament, in Venezueli, kjer so volivci pred kratkim o tem prav tako odločali na referendumu. Ustavne spremembe omogočajo azerbajdžanskemu predsedniku Ilhamu Alijevu neomejeno podaljševanje njegove vladavine. Dinastija Alijev je v tej nekdanji sovjetski republiki sicer trdno v sedlu že skoraj štiri desetletja.
Zaradi ukrajinskih domnevnih kraj plina je Rusija minuli teden zaprla dovod plina v plinovod, ki napaja precejšen delež plinskih porabnikov v Evropi. Ljudje po vsej stari celini so upirali oči v svoje radiatorje in upali, da bo ruska jeza prešla vsaj tako hitro kot pred tremi leti. Analitiki in komentatorji so kar tekmovali z odgovori na temo, kaj je s tem pravzaprav želela doseči Rusija.
Moskva – Evropo skrbi, da bo Rusija v odgovor na neodvisnost Kosova priznala samostojnost gruzinskih separatističnih pokrajin Abhazije in Južne Osetije, istočasno pa se v nepriznani moldavski Pridnestrski republiki stvari odvijajo po obratnem scenariju. V zameno za odpoved članstvu v zvezi Nato je namreč Rusija pripravljena podpreti ozemeljsko celovitost Moldavije, je za Kommersant razkril moldavski predsednik Vladimir Voronin. To dokazuje, da Rusija z gruzinskimi separatističnimi pokrajinami mešetari predvsem zaradi teženj Gruzije po vstopu v Nato in da ima tudi ona dvojna merila.
Moskva – V armenskem glavnem mestu Erevanu so bile v soboto največje opozicijske demonstracije v sodobni armenski zgodovini. Njihova tragična bilanca je 8 mrtvih in 89 ranjenih. Med njimi je kar 57 policistov, ki jih je oblast poslala na ulice, da bi razgnali kakih 7 tisoč opozicijskih protestnikov. Zaradi demonstracij, na katerih je množica zahtevala razveljavitev nedavnih predsedniških volitev, je dosedanji armenski predsednik Robert Kočarjan v mestu že razglasil 20-dnevne izredne razmere.
Moskva – »Upam, da bodo naši prijatelji na Zahodu sprejeli trdno stališče, da kosovskega primera ne gre prenašati na Gruzijo. Z drugimi besedami: Kosovo je sui generis,« je k zaščiti ozemeljske celovitosti Gruzije, v intervjuju za Financial Times, pozval gruzinski zunanji minister Lado Gurgenidze. V primeru, da bosta na krilih kosovske neodvisnosti to razglasili tudi nepriznani gruzinski separatistični pokrajini Južna Osetija in Abhazija, pričakuje Tbilisi podporo Zahoda.
Moskva – Kaspijska konferenca, ki jo je v Teheranu gostil iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad, udeležili pa so se je predsedniki vseh drugih držav ob Kaspijskem morju, se je končala z deklaracijo, ki je v prvi vrsti odločna podpora iranskim jedrskim ambicijam in zaveza, da države tega območja v nobenem primeru ne bodo rabile za odskočno desko za napad na Iran. Sestanek je trajal cele štiri ure in čeprav niso dosegli dogovora o razdelitvi Kaspijskega morja, so bili s prvim sestankom po petletnem premoru zadovoljni vsi udeleženci. Najbolj zagotovo država gostiteljica.
