Moskva – Ruski mediji so se v odzivih na dvodnevno srečanje med ruskim in ameriškim predsednikom Vladimirjem Putinom in Georgem Bushem osredotočili predvsem na analize najnovejšega Putinovega predloga o skupni uporabi radarja Voronež na jugozahodu Rusije in izgradnjo centrov za izmenjavo informacij o raketnih izstrelkih v Moskvi in Bruslju. S sedeža Nata so že sporočili, da so predlog pripravljeni obravnavati na naslednjem srečanju sveta Nato-Rusija, Bushev svetovalec Stephen Headley pa je izjavil, da utegne postati sodelovanje na področju protiraketne obrambe, eden pomembnejših elementov strateškega partnerstva med ZDA in Rusijo.
Afera Sova je v tednu, ki se izteka, dobila povsem nove razsežnosti z domnevnim prisluškovanjem hrvaškemu premieru Ivu Sanaderju in Janezu Janši, ko je bil še v opoziciji. Se kaj takega lahko zgodi samo pri nas? Ne. Prisluškuje se po vsem svetu – od Washingtona do Moskve in od Londona do Rima. Obvezni del prisluškovalnih afer so poleg obveščevalcev še politiki, mična dekleta, ki se dobro znajdejo med svileno posteljnino, in kakšen kozarček vodke preveč. Dopisniki Dela so popisali nekaj odmevnejših afer po svetu.
Moskva – Včerajšnja izjava ameriškega obrambnega ministra Roberta Gatesa, da ZDA ne bodo opustile postavitve protiraketnega ščita v vzhodni Evropi in ga nadomestile s skupnim ameriško-ruskim v Azerbajdžanu, ki ga je v zameno ponudila Moskva, je v ruski prestolnici za zdaj ostala brez odziva. Presenetljivo ta tema ni prišla na dan niti med kratkim petkovim srečanjem novega ruskega obrambnega ministra Anatolija Serdjukova in njegovega ameriškega kolega. »Pošteno bom povedal, bil sem presenečen. Kratko malo ne vem, kako naj si to razlagam,« je v Bruslju, kjer se je udeležil dvodnevnega zasedanja Nata, komentiral Gates.
Od nekdanjega ruskega predsednika Borisa Jelcina so se v torek v moskovski katedrali Kristusa Odrešenika poslovili tisoči. Pred največjo cerkvijo v Rusiji se je ves dan vila dolga vrsta ljudi s cvetjem in Jelcinovimi fotografijami v rokah. V katedrali, ki jo je v tridesetih letih prejšnjega stoletja pognal v zrak sovjetski voditelj Stalin in leta 1997 ponovno zgradil prav Jelcin, bo v sredo maša zadušnica, potem pa bodo Jelcina z vsemi državniškimi častmi pokopali na pokopališču Novodevičje.
Takoj po razglasitvi samostojnosti Litve, Latvije in Estonije leta 1991 so se za baltsko trojko začela težavna pogajanja o meji z Rusko federacijo. Stvari so se pravzaprav začele premikati šele po vstopu treh nekdanjih sovjetskih republik v Evropsko unijo in zvezo Nato leta 2004, ko je vprašanje njihove razmejitve z Rusijo postalo tudi vprašanje vzhodne meje evroatlantskih povezav. Najdlje je v pogajanjih z glavno naslednico nekdanje skupne države prišla Litva, ki je dogovor o meji sklenila leta 2003, marca letos pa je sporazum z Rusijo podpisala še Latvija; vlada v Rigi ga je že podprla, 17. maja pa bo o njegovi ratifikaciji razpravljal še latvijski parlament.
Venezuelski predsednik Hugo Chávez je sprejel odlok, po katerem bo 1. maja 2007 državno naftno podjetje Petroleos de Venezuela SA (PDVSA) prevzelo 60-odstotni delež v štirih naftnih projektih, ki so še v rokah ameriških, britanskih, francoskih in nizozemskih naftnih podjetij Exxon Mobil, Chevron, ConocoPhillips, Total SA, Petroleum in Statoil ASA. Ta podjetja imajo naftna polja na območju reke Orinoko na vzhodu Venezuele in načrpajo 600.000 sodov nafte na dan. Chávez, ki je na položaju neformalnega voditelja t. i. nove levice v Latinski Ameriki nasledil opešanega kubanskega predsednika Fidela Castra, je s tem dejanjem sklenil nacionalizacijo vseh za Venezuelo »strateško pomembnih panog«.
