»Moji prvi spomini segajo v čas, ko smo bivali v Carskem selu – zelenje, čudoviti parki, pašniki, kamor me je vodila varuška, hipodrom s poskočnimi konjički, stara železniška postaja …,« se največja ruska pesnica Ana Ahmatova spominja zgodnjih let, ki jih je preživela v slovitem Carskem selu, nekdanji rezidenci ruske carske družine in rojstnem kraju moderne ruske literature. Idilični paviljoni in parki z ribniki, umetelnimi mostovi, marmornatimi skulpturami in obeliski so navdihovali tudi največjega ruskega pesnika Aleksandra Sergejeviča Puškina, najbolj znanega diplomiranca znamenitega liceja, ki ga je dal Aleksander I. zgraditi po zgledu antičnih izobraževalnih ustanov. Tako kot nekoč Aristotel je imel v mislih najbolj nadarjene otroke, kar je jasno razvidno iz prvega odstavka šolskega statuta: »Naloga liceja je izobraževanje mladih ljudi, ki bodo opravljali najpomembnejše državniške službe.« Profesor morale in politologije Aleksander Marten je že prvi dan šolskega leta nadobudnim mladeničem nekajkrat položil na srce: »Naj vas vodi ljubezen do slave in domovine!«
Tbilisi – Zgodaj zjutraj je bilo gruzinsko glavno mesto kakor mesto duhov. Zaradi praznika spomina na nasilno sovjetsko zatrtje gruzinske želje po življenju v samostojni državi pred 20 leti ter napovedanih protestov proti gruzinskemu predsedniku Mihailu Saakašviliju so bile trgovine in lokali povečini zaprti. Zgodaj dopoldan so se ljudje vendarle opogumili in ulice so preplavile gruzinske in evropske zastave.
»Zame obstaja le ena tema – in to je Rusija. Večno se bom posvečal samo naši veličastni in čudoviti domovini,« je ruski slikar Aleksej Beljajev-Gintovt povedal ob sprejemanju glavne nagrade na področju ruske sodobne umetnosti, ki se imenuje po znanem ruskem avantgardnem umetniku Vasiliju Kandinskem. Na oder moskovskega centra sodobne umetnosti Vinzavod je slavljenec prikorakal v svoji nepogrešljivi črni opravi in s kratko pristriženo pričesko. V soju žarometov in z zmagovalnim kipcem v rokah je bil videti kot prikazen iz kultnega filma Triumf volje nacistične filmske propagandistke Leni Riefenstahl. Kot kip je njegov deški obraz ostal tudi, ko so se iz občinstva zaslišali vzkliki fašist in sramota.
Moskva – S pogrebom ruskega patriarha Alekseja II. so se končale petdnevne žalne slovesnosti za preminulim poglavarjem Ruske pravoslavne cerkve. Pokopali so ga v moskovski katedrali Gospodovega razglašenja, kjer je bil leta 1990 ustoličen. Pogrebna slovesnost je bila zaprta za javnost in je potekala v ozkem cerkvenem krogu.
Moskva – Razkošno katedralo Kristusa Odrešenika, ki jo je v 30. letih 20. stoletja razstrelil sovjetski diktator Josip Visarionovič Stalin, so leta 1997 obnovili po zaslugi prizadevanj pokojnega ruskega patriarha Aleksija II. in prav v njej se je včeraj od njega poslovilo na tisoče ljudi. Med njimi je bil tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, ki je pokojnika označil za »vodilnega humanista«. Čeprav so se med njegovo vladavino odnosi med Rusko pravoslavno in Rimskokatoliško cerkvijo zaostrili do skrajnosti, se mu je v tradicionalnem nedeljskem nagovoru poklonil tudi papež Benedikt XVI.
Moskva – V 80. letu starosti umrl je na svojem moskovskem domu nepričakovano umrl moskovski in ruski patriarh Aleksij II. Voditelj Ruske pravoslavne cerkve je postal leta 1990, ko se je med perestrojko začela mehčati uradno še ateistična Sovjetska zveza. Ruska pravoslavna cerkev je v njegovem času postala največja pravoslavna cerkev na svetu s 95 milijoni vernikov (dve tretjini vseh Rusov). Po ustavi je Rusija sekularna država, a državne televizije za vse večje cerkvene praznike prenašajo maše, na katerih ne manjkajo najvišji ruski politični predstavniki, kot sta premier Vladimir Putin in predsednik Dmitrij Medvedjev. Ta je zaradi nenadne smrti odpovedal za ta konec tedna predvideni obisk v Italiji, Putin pa se je odzval z besedami, »da je bil izjemna osebnost in da je to velika izguba. «
Moskva – Rusija je naredila pomemben korak pri razčiščevanju enega najbolj bolečih poglavij svoje zgodovine. Vrhovno sodišče je namreč odločilo, da so bili zadnji ruski car Nikolaj II., njegova žena in njegovi otroci žrtve politične represije. Doslej se je Rusija takšni interpretaciji dosledno izogibala in je vztrajala, da so bili žrtve naklepnega umora. Po mnenju poznavalcev iz strahu, da bo to omogočilo velike odškodninske in premoženjske zahtevke. V igri je menda tudi sloviti muzej Eremitaža. To je najbolj odmeven, ne pa tudi edini primer politične rehabilitacije v Rusiji. Po razpadu Sovjetske zveze so namreč preklicali obtožbe proti številnim anonimnim žrtvam sovjetske represije.
Moskva – Moskovska policija je v ponedeljek razgnala udeležence javnega shoda v podporo televizijski postaji 2x2, ki predvaja ameriško animirano serijo South Park. Predstavniki policije so povedali, da so zborovanje prepovedali, ker so udeleženci presegli uradno prijavljeno število, organizatorja pa so začasno pridržali. South Park, ki ima v Rusiji in tudi drugod po svetu veliko privržencev, namreč že od začetka tega leta kritizirajo nekatere verske skupnosti v Rusiji, češ da serija širi ekstremna stališča, ki žalijo čustva vernikov in netijo versko in narodnostno nestrpnost.
Moskva – Devetdesetletnico poboja Romanovih so v Moskvi praznovali z razstavo v katedrali Kristusa Odrešenika, na kateri so predstavili dosežke najmlajšega ruskega voditelja, carja Nikolaja II. Ob okrogli obletnici se večdnevne slovesnosti vrstijo tudi v Jekaterinburgu na Uralu, tam so namreč 17. julija 1918 boljševiki pobili carsko družino. Udeležuje se jih tudi samooklicana zakonita naslednica carske dinastije Marija Vladimirovna, katere odvetniki so na sodišču spet vložili pritožbo na odločitev, da Romanovi niso bili žrtev politične represije. Rusija se izogiba dokončni rehabilitaciji zadnje dinastije modre krvi, saj bi to odprlo pot za visoke odškodninske tožbe.
