Sovjetska zveza se je pompozno imenovala za »državo, v kateri največ berejo«. Težko, da je to v resnici držalo, saj so za nekdanjo železno zaveso veljale za deficit celo knjige ruskih klasikov. V sodobni Rusiji je v knjigarnah in knjižnicah dostopna zelo bogata izbira – izhaja praktično vse, četudi ne v največjih nakladah.
Le malo je avtorjev in mest, ki so med seboj tako zelo povezani kot ena od vodilnih osebnosti ruske književnosti Fjodor M. Dostojevski in Sankt Peterburg. Tam je živel in ustvarjal kar 28 let, zato je za oboževalce njegovih romanov obisk severne ruske prestolnice skoraj kot obvezno romanje.
Sankt Peterburg ni samo rojstno mesto ruskega predsednika Vladimirja Putina, ampak tudi nesporna ruska kulturna, intelektualna in turistična prestolnica. Še posebno med 11. junijem in 2. julijem, v času belih noči, ko sonce tako rekoč ne zaide, se po širokih avenijah tare turistov z vsega sveta. K obisku »Pitera«, kakor mu pravijo domačini, so jih pritegnili z odpravo vizumov za potnike s križark, ki se v mestu ne zadržijo več kot 72 ur. »S tem smo močno povečali število tujih turistov,« pojasnjuje Svetlana Petrova iz mestnega turističnega informacijskega centra.
Po lanskem premoru bo Ljubljano spet obiskal baletni ansambel Borisa Ejfmana, svetovno znanega ruskega koreografa: 9. in 10. septembra bodo ob zaprtju Festivala Ljubljana nastopili z osveženo ejfmanovsko klasiko – baletom Bratje Karamazovi. Slavni koreograf, ki je iz baleta ustvaril »prostranstvo besed,« je za Delo spregovoril o svoji umetniški poti in novi postavitvi baleta Bratje Karamazovi, ki ga bodo v Evropi premierno predstavili prav pri nas.
»O, moj bog, Pariz! V popolnem strahospoštovanju ter z norim izrazom na obrazu se sprehajam po ulicah in se sprašujem, kako sem lahko preživel toliko časa v Moskvi, nikoli pa nisem zares obiskal francoske prestolnice?! Počutim se kot odvisnik od nezdravega ljubezenskega odnosa, ki se je nekega lepega dne odpravil na prijeten zmenek in ugotovil, kako prijetne so lahko stvari,« je moskovski dopisnik britanskega Independenta Shawn Walker na facebooku radostno objavil, ko se je odpravil na poletni dopust.
»Humor ljudem pomaga preseči omejitve in odpira kanale veselja, ki so postali nedostopni,« je smisel smeha izpostavil psiholog Sigmund Freud, kulturni antropolog Mahadev L. Apte pa v njem vidi enega od pomembnih mehanizmov za doseganje socialne kohezivnosti. »Šale se pripovedujejo samo v atmosferi domačnosti, kjer so komunikacijske ovire zmanjšane ali celo odstranjene. Poudarjena je skupnost,« zapiše v delu Humor in smeh: antropološki pristop.
Moskva – Pogled na ruski nacionalni značaj je še danes ovit v različne romantične predstave, med katerimi je najmočnejša tista o obstoju ruske duše, ki Rusijo in Ruse prikazuje v avreoli nečesa posebnega, skrivnostnega, predvsem pa težko razumljivega. »Rusije ni mogoče razumeti, v Rusijo je mogoče le verjeti,« je, denimo, razmišljal veliki romantični pesnik F. I. Tjutčev. Robert Croft, asistent in osebni prijatelj ruskega skladatelja Igorja Stravinskega, se takole spominja skladateljeve vrnitve v domovino: »Drug za drugim so se priklanjali pred skrivnostjo, ki se ji pravi 'biti Rus'«. Zdaj so znanstveniki z vsega sveta obstoj ruske duše označili za mit.
»Za nas, dekleta!« vabi slogan na reklamnih lepakih, ki so v dneh okoli novega leta viseli po vseh večjih ruskih mestih. Oglas vabi k nakupu nove vrste vodke, poimenovane Damska, ki cilja predvsem na uspešne, izobražene in poročene ženske polnih denarnic. Lepo oblikovana steklenica, posejana z metuljčki, sicer vsebuje destilat, ki se po vsebnosti alkohola v ničemer ne razlikuje od preostalih 2500 vrst ruske vodke.
