Turška policija je pridržala tri državljane Ruske federacije, osumljene sodelovanja z Islamsko državo. Da obračunava s skrajneži Islamske države, Turčija dokazuje tudi z navajanjem statistike. Samo teden dni pred terorističnim napadom naj bi pridržala 200 osumljencev, skupaj pa kar 3318 domnevnih sodelavcev IS, med njimi 847 tujcev.
V Ruski federaciji živi 193 nacionalnosti, status tradicionalnih veroizpovedi pa uživajo Ruska pravoslavna cerkev, islam, budizem in judaizem. Ruski pravoslavni cerkvi pripada kar 70 odstotkov vernikov in je ideološko v tolikšnem konsenzu z državo, da je ločitev med njima tako rekoč zabrisana.
Moskva – Ruski predsednik Vladimir Putin je prvič v svojem tretjem predsedniškem mandatu nagovoril narod. Zanj je izbral zanimiv datum in uro: 12. 12. 2012 ob 12. uri. V govoru se je zavezal, da bo okrepil rusko gospodarstvo in vojsko, ter odločno zavrnil tuje vmešavanje v ruske notranje zadeve.
Moskva – Na rožnato revolucijo v Gruziji ter oranžno revolucijo v Ukrajini, ki so jo s podporo mladinskim organizacijam sponzorirali predvsem ameriški lobiji, so se v Rusiji iz strahu pred ponovitvijo podobnih dogodkov odzvali z ustanovitvijo patriotskih mladinskih organizacij, kot sta gibanji Naši in Mlada Garda, »internetne revolucije« na Bližnjem vzhodu pa so rusko vodstvo spodbudile k pripravi osnutka konvencije Združenih narodov o »zagotavljanju mednarodne informacijske varnosti«. Borci za človekove pravice z vsega sveta so 18-stranski dokument že označili za prikrit poskus omejevanja svobode govora, med predstavniki številnih vlad pa je bil deležen precejšnjega odobravanja.
Moskva – Po samomorilskem napadu na moskovskem letališču Domodedevo, v katerem je v ponedeljek umrlo 35 ljudi, se ruske oblasti ukvarjajo predvsem z vprašanjem pomanjkljive varnosti in iščejo tri domnevne osumljence iz Čečenije, ki menda že snujejo nov samomorilski napad. Zgroženi prebivalci, ki se kar ne morejo oddahniti od terorističnih napadov, so včeraj na kraju tragedije polagali cvetje. Med njimi je bil tudi Vladimir Solovjev: »V Ameriki so se naučili, kako preprečiti teroristične napade, v Izraelu tudi, našim oblastem pa to kot kaže ni v interesu. Vse je, kakor je bilo. Ne počutimo se varne.«
Moskva – Ruski premier Vladimir Putin je včeraj že devetič v svoji politični karieri odgovarjal na vprašanja državljanov in spet podiral rekorde. Če se je lani z njimi pogovarjal štiri ure in eno minuto, si je letos za to vzel kar štiri ure in 25 minut. V tem času je odgovoril na 88 vprašanj, kar je kaplja v morje, glede na to, da je bilo po telefonu, sporočilih SMS, internetu in neposrednih povezavah z raznimi ruskimi mesti nanj naslovljenih kar dva milijona vprašanj. V maratonskem pogovoru se je pohvalil s pozitivno gospodarsko statistiko, trosil je velikodušne socialne obljube, občasno razdrl kakšno šalo, predvsem pa ostal zvesto svoji malce robati retoriki. Njegov nastop so neposredno prenašali televizijski postaji Rossija in Vesti ter radijski postaji Rossija in Majak.
Moskva – Sedemmilijonski Tadžikistan, najrevnejša nekdanja sovjetska republika v srednji Aziji od petih, se je znašel na robu nove državljanske vojne. Ves september so od tam poročali o napadih na vladne sile, ki so jih oblasti pripisale islamskim skrajnežem, tudi tistim iz ruskega Kavkaza ter sosednjih Afganistana in Pakistana. Opozicija nasprotno vztraja, da za vsem skupaj stojijo oblasti, ki želijo na območjih velikega nezadovoljstva z režimom avtoritarnega predsednika Emomalija Rahmonova ustvariti izredne razmere, v katerih bi za zapahe spravili vso opozicijo. Zaradi obračunavanja z opozicijo pod pretvezo islamistične grožnje se islam ne radikalizira le v Tadžikistanu, ampak po vsej srednji Aziji, je med drugim sporočilo v dokumentarnem filmu z naslovom Mit radikalnega islamizma v srednji Aziji, ki ga je posnel danski novinar Michael Andersen.
Moskva – Na poslopju osrednjega muzeja ruskih oboroženih sil na ploščadi Suvarova v središču Moskve visi napis Slava zaščitnikom domovine in prav tam se je približno 300 pripadnikov ruske skrajne desnice poklonilo spominu ruskih vojakov, ubitih v Čečeniji. Povečini zakriti pripadniki Gibanja proti ilegalnim migracijam in Slovanske zveze so z desnico, dvignjeno v zrak, vzklikali »Slava Rusiji« in »Slava našim herojem« ter gesla proti tujim priseljencem. Četudi so oblasti dovoljenje izdale samo za 150 udeležencev in četudi je bilo na shodu slišati tudi pozive k odstopu ruskega premiera Vladimirja Putina, je minil brez incidentov.
Namestnica predsednika ruske dume Ljubov Konstantinovna Sliska je nesporna prva dama ruske politike, saj je ena prvih žensk, ki je v Rusiji zasedla pomembno politično funkcijo. Za oranje ledine jo je izbral nekdanji predsednik Vladimir Putin, ki je želel okrepiti prisotnost žensk v ruski politiki. Zaradi tega je nemudoma dobila vzdevek Putinove varovanke.
Derbent – V Dagestanu, največji ruski republiki na Severnem Kavkazu, se je islam zasidral že v 7. stoletju in še dandanes je to najbolj religiozna ruska republika. Po perestrojki je postal znan tudi kot središče islamskega fundamentalizma, poimenovanega vahabizem, pripadniki katerega so med prvo čečensko vojno (1994–96) ustanovil oboroženo krilo pod vodstvom zloglasnega Ibn ul Hataba. Ta je leta 1999 skupaj s čečenskim poveljnikom Šamilom Basajevom vdrl v Dagestan, kar je bil povod za drugo čečensko vojno. Čeprav je vahabizem od takrat prepovedan, njegovi privrženci na Kavkazu še vedno povzročajo težave, pove Mahmud Hadži, imam Derbenta, najbolj južnega ruskega mesta. Za vplivnega dagestanskega verskega voditelja je vahabizem rak islama, ki po njegovem mnenju nima možnosti za uspeh.
