Suhumi – Aleksander Ankvab, premier Abhazije, ki jo kot samostojno državo poleg Rusije priznava le še Nikaragva, za preostali svet pa je še vedno separatistična gruzinska pokrajina, v tuje prestolnice resda potuje nekoliko manj pogosto od svojih kolegov iz drugih držav, zaposlen pa je nemara celo bolj od njih. Spopada se namreč z največjo preizkušnjo, ki lahko doleti državnika – s skromnimi sredstvi mora postaviti na noge povojno gospodarstvo. Ko smo se z njim pogovarjali v njegovi pisarni v središču Suhuma, kakor Suhumi imenujejo v Abhaziji, smo se prepričali, da njegovi telefoni ne zvonijo nič manj obsedeno kakor tisti v pisarnah drugih predsednikov vlad. Zaupal nam je, da ga v zadnjih mesecih pogosto kličejo tudi s tistih koncev sveta, kjer Abhazije ne priznavajo.
Moskva – Teden dni po parlamentarnih volitvah v Belorusiji, na katerih si opozicija ni zagotovila niti enega sedeža, je Minsk obiskal ruski premier Vladimir Putin. Tja je odhitel, ker si vse bolj osamljena Rusija ne more privoščiti izgube ene redkih še preostalih zaveznic, v kateri načrtuje postavitev svojega raketnega sistema. Belorusija na drugi strani upa, da bo v zameno za prijateljstvo iztržila nižje cene plina in posojilo, s katerim bo ta plin tudi poplačala.
Moskva – Opazovalci EU v Gruziji začenjajo misijo, o kateri v evropskih krogih radi povedo, da je najhitrejša napotitev v zgodovini povezave. Navkljub hvali pa se že porajajo dvomi o učinkovitost misije. Rusija namreč opazovalcem za zdaj še ne dovoli vstopa v tamponsko območje na ozemlju Gruzije, ki so ga ruske enote zasedle med petdnevno vojno v Južni Osetiji. Visoki predstavnik Unije za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je bil med včerajšnjim obiskom v Gruziji navzlic temu optimističen.
Moskva – V desetmilijonski Belorusiji se je zgodilo to, kar je vseskozi napovedovala tamkajšnja opozicija. Na nedeljskih parlamentarnih volitvah se niti enemu od 70 opozicijskih kandidatov ni uspelo prebiti v parlamentu, v katerem bo tako tudi v prihodnjih štirih letih vladalo enoumje Lukašenkovih lojalistov. Opozicija, združena v koaliciji Združene demokratske sile, je zato takoj po zaprtju volišč v središču Minska pripravila množične demonstracije. Na njih so volitve označili za farso, Evropo pa pozvali, naj se ne pusti preslepiti beloruskemu predsedniku Aleksandru Lukašenku, ki je opozicijo še pred objavo volilnih izidov obtožil, da jo v celoti financira tujina.
Moskva – Sodeč po zadnjih potezah ruske diplomacije, je ruski zunanji minister Sergej Lavrov na dobri poti, da tudi on dobi vzdevek, ki se je v letih hladne vojne oprijel nekdanjega sovjetskega zunanjega ministra Andreja Gromika – gospod Njet. Rusija je namreč v Združenih narodih dosegla odpoved za danes predvidenega zasedanja zunanjih ministrov stalnih članic VS OZN in Nemčije, na katerem bi razpravljali o četrtem krogu sankcij proti Iranu. »Lavrov se srečanja ne more udeležiti zaradi natrpanosti urnika,« je zaplet komentiral neimenovani predstavnik ruske delegacije pri OZN. Le malokdo je verjel, da je v ozadju samo to.
Moskva – Gruzija in Rusija sta včeraj zarana izmenjali vojne ujetnike, ob 14. uri po srednjeevropskem času pa je iz Gruzije prišla še ena spodbudna novica. Ruske enote so se vendarle začele umikati iz Gorija, kar so potrdili tudi številni novinarji, ki jih je rusko zunanje ministrstvo pripeljalo v mesto posebej za to priložnost. »Gre za eno od prvih enot, ki se umika,« so sporočili iz zunanjega ministrstva v Moskvi. Za ta korak so se odločili po odločnem pozivu k umiku, ki so ga na Rusijo naslovili na zasedanju zunanjih ministrov Nata.
Moskva – Na zahtevo ZDA se bodo danes sestali zunanji ministri držav članic Nata, ki bodo obravnavali poslabšanje odnosov z Rusijo, ki je posledica ruskega vojaškega posredovanja na ozemlju Gruzije. Kakor je povedala tiskovna predstavnica zavezništva, bodo ministri izrekli podporo Gruziji in obnovili ponudbo za članstvo. Pozvali bodo tudi k čimprejšnjemu umiku enot z ozemlja Gruzije. ZDA, Britanija, Kanada in večina vzhodnoevropskih članic se po poročanju neimenovanega vira znotraj zavezništva zavzemajo tudi za ostro obsodbo ruskega vojaškega posega, o čemer pa znotraj zavezništva še ni soglasja. Nekatere zahodnoevropske države na čelu s Francijo in Nemčijo namreč podpirajo previdnejši nastop, ki ne bi dodatno prizadel že tako razrahljanih odnosov z Moskvo. V tem taboru naj bi bili po poročanju istega vira tudi Slovenija in Madžarska.
