Prvi človek Gazproma, ki naj bi Južni tok speljal čez Slovenijo
Moskva – Ruski predsednik Vladimir Putin je končal tridnevni obisk v Libiji in Italiji, med katerim se je srečal z libijskim voditeljem Moamerjem el Gadafijem in vnovič izvoljenim italijanskim premierom Silviom Berlusconijem, s katerim ga družijo prijateljske vezi. Ena od pomembnejših tem zadnje Putinove poti v vlogi predsednika je bila energetsko sodelovanje. Tako je Gazprom z libijskim državnim naftnim podjetjem (NOC) podpisal sporazum o ustanovitvi skupnega podjetja, prav z Libijo pa naj bi bili povezani tudi njegovi načrti za krepitev sodelovanja z italijanskim Enijem. Libijske zaloge nafte in zemeljskega plina so med največjimi v Afriki.
»Čez vso steno prostorne in razkošno opremljene pisarne uradnega predstavnika Gazproma se razteza rdeč plakat s podobo Vladimirja Putina. Gre za naslovnico časopisa Spiegel, na kateri oči ruskega predsednika žarijo v predirljivi modri barvi. Na glavi ima črno kozaško krzneno čepico z rdečo zvezdo, v višini njegovega podbradka stojijo plinske cevi. Pod risbo je napisano Država Gazprom – Putinov energetski imperij.
Moskva– Na sedežu ruskega plinskega velikana Gazprom so nam včeraj potrdili, da se je njegov predsednik uprave Aleksej Miller med petkovim obiskom v Sloveniji s slovenskim vodstvom res dogovarjal o poteku plinovoda South Stream (Južni tok) čez slovensko ozemlje. Hkrati so nam zatrdili, da imajo za partnerja v projektu, vrednem 16 milijard dolarjev, še vedno tudi Avstrijo. Pisanja nekaterih ruskih medijev, da je Gazprom informacijo o dogovarjanju s Slovenijo namenoma dal v javnost, da bi tako ukrotil samovoljno Avstrijo, naši viri pri Gazpromu niso hoteli komenitrati. »To so samo medijske špekulacije in teh pri nas nikoli ne komentiramo.«
Moskva – Ruska duma je včeraj potrdila zakon o omejevanju tujih deležev v nekaterih strateško pomembnih gospodarskih družbah. Zakon, ki bo okrepil nadzor varnostnih služb v poslovnih transakcijah, je že v preteklosti zbujal skrb tujim naložbenikom. Med sektorje posebnega pomena uvršča rudarstvo, letalsko industrijo, ribištvo, orožarsko industrijo, proizvodnjo nafte in zemeljskega plina, telekomunikacije ter celo množične medije.
Moskva – Ruska oblast vse bolj pritiska na naftno podjetje TNK-BP, ki je v lasti British Petroleuma in še treh ruskih poslovnežev. Dan po tem, ko je ruska oblast obtožila njuna uslužbenca industrijske špijonaže, je namreč okoljevarstvena agencija ministrstva za naravne vire sporočila, da bo pod drobnogled vzela največje naftno polje v lasti tega podjetja. Napoved je povzročila bojazen, da je v ozadju pritiskov ruska želja po podržavljenju enega zadnjih uspešnih naftnih podjetij v zasebni lasti.
Moskva – Evropo skrbi, da bo Rusija v odgovor na neodvisnost Kosova priznala samostojnost gruzinskih separatističnih pokrajin Abhazije in Južne Osetije, istočasno pa se v nepriznani moldavski Pridnestrski republiki stvari odvijajo po obratnem scenariju. V zameno za odpoved članstvu v zvezi Nato je namreč Rusija pripravljena podpreti ozemeljsko celovitost Moldavije, je za Kommersant razkril moldavski predsednik Vladimir Voronin. To dokazuje, da Rusija z gruzinskimi separatističnimi pokrajinami mešetari predvsem zaradi teženj Gruzije po vstopu v Nato in da ima tudi ona dvojna merila.
Moskva – Ruska prestolnica je po najnovejšem Forbesovem seznamu mesto z največ milijarderji na svetu, s kar 87 superbogataši pa Rusija zaostaja samo še za Združenimi državami. Najbogatejši Rus je aluminijski baron Oleg Deripaska, ki je z 28 milijardami dolarjev s prestola zrinil lastnika nogometnega kluba Chelsea Romana Abramoviča. Ta ima pod palcem 23,5 milijarde dolarjev. Sedeminosemdeset ruskih milijarderjev premore 470 milijard dolarjev. To je dvakrat več kot ruski bruto domači proizvod iz leta 2000, ko se je na oblast povzpel ruski predsednik Vladimir Putin. Prav on je neuradno najbogatejši Rus. Ne le po duši, kot trdi sam, ampak tudi po denarju.
