Moskva – Ko se je ameriška državna sekretarka Hillary Clinton še potegovala za položaj ameriške predsednice, jo je doletelo tudi vprašanje o tem, kdo bo prihodnji ruski predsednik. »Medvedjev – ali kako se že piše,« je odvrnila po dolgem obotavljanju. »Lahko vam zagotovim, da gre za človeka, ki ga je na ta položaj imenoval Putin. Ta ga bo lahko nadziral in od njega bo odvisen,« je ameriška železna lady dokazovala, da je seznanjena z rusko politično sceno. Včeraj se je v Moskvi srečala s človekom, ki mu je še pred kratim pripisovala tako malo pristojnosti, zdaj pa si že lahko pripiše številne zasluge na področju rusko-ameriškega zbliževanja. S premierom Vladimirjem Putinom se ni srečala, saj je bil ta na uradnem obisku na Kitajskem.
Moskva – V moldavski prestolnici Kišinjov je potekalo vrhunsko zasedanje Skupnosti neodvisnih držav, katere predsedovanje po novem letu prevzema Rusija, že tako članica z največjim vplivom. Regionalni organizaciji, ki je zrasla na pepelu Sovjetske zveze in je povezovala vse nekdanje sovjetske republike razen baltske trojke, vse bolj grozi, da bo doživela usodo svoje predhodnice. Vrhunska zasedanja so iz leta v leto manj obiskana, vse več voditeljev postsovjetskega prostranstva pa se raje kakor na Rusijo opira na Evropsko unijo in Združene države Amerike.
Moskva – V ruskem glavnem mestu se je konec septembra mudil namestnik ameriškega obrambnega ministra in nekdanji ameriški veleposlanik v Rusiji Alexander Vershbow, ki je z rusko stranjo snoval ambiciozne načrte o krepitvi vojaškega sodelovanja. Zadnji ameriško-ruski pogovori so se sukali predvsem okoli ameriške odpovedi postavitve protiraketnega sistema na Poljskem in Češkem, ki jo želijo ZDA nadomestiti s postavitvijo delov jedrskega dežnika na Kavkazu, k načrtom pa hočejo pritegniti tudi Rusijo. Naloga bo zahtevna, saj obravnava Rusija modificirani načrt protiraketnega sistema celo kot večjo grožnjo njenim strateškim jedrskim silam od prvotnega.
Moskva – V gruzinskih separatističnih pokrajinah Južni Osetiji in Abhaziji so včeraj zaznamovali prvo obletnico ruskega priznanja. Pozneje je pokrajini priznala le še Nikaragva, zato živita v popolni mednarodni izolaciji in sta odvisni izključno od ruske humanitarne pomoči. Ob tej priložnosti je rusko zunanje ministrstvo pozvalo mednarodno skupnost, naj sledi njenemu zgledu, kar pa se najverjetneje ne bo zgodilo, saj se temu odločno upirajo celo države postsovjetskega prostranstva, kakršna je, denimo, Belorusija.
V Chinvaliju, glavnem mestu gruzinske separatistične pokrajine Južne Osetije, so minuli konec tedna zaznamovali prvo obletnico lanske vojne z Gruzijo, med katero je mesto postalo (in ostalo vse do danes) kup ruševin. Razen nekaterih vladnih poslopij in železniške postaje, ki so jo obnovili, čeprav uporna enklava nima vzpostavljenega železniškega prometa, je pretežni del infrastrukture še vedno razdejan. Prebivalcem ne ostane drugega, kot da se v nekakšnem perverznem mazohizmu oklepajo spomina na razdejanje in smrt.
Moskva – Pred prvo obletnico petdnevne vojne v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji postajajo razmere na Južnem Kavkazu iz dneva v dan bolj vroče, Moskva pa zaostruje retoriko. Na poročila o vnovičnem obstreljevanju in eksplozijah, za katere južnoosetinska in gruzinska stran obtožujeta druga drugo, je rusko obrambno ministrstvo sporočilo, da »si v primeru nadaljnjih provokacij s strani Gruzije pridružuje pravico do uporabe vseh sredstev za zaščito državljanov Južne Osetije in ruskih vojakov«. Gruzinske oblasti so Rusijo v zameno obtožile apetitov po novem koščku gruzinske zemlje.
Moskva – Z de facto meje med Gruzijo in Južno Osetijo zadnje dni poročajo o vse pogostejših incidentih, za katere obe strani vzajemno obtožujeta druga drugo. Do resnega incidenta je prišlo v v noči na četrtek, ko je v eksploziji življenje izgubil neki Gruzinec, njegova otroka pa naj bi bila huje ranjena in se zdaj zdravita v bolnišnici v Tbilisiju. Kako natančno je prišlo do doslej najhujšega incidenta po avgustovski vojni, še ni znano, saj tudi glede slednjega obstajajo različne verzije.
