Moskva – Po sobotnih opozicijskih demonstracijah na Trgu akademika Saharova je jasno, da ruski protestni val ni bil muha enodnevnica in je treba z njim računati tudi v prihodnje. Njegova glavna tarča je ruski premier Vladimir Putin, ki se namerava marca vrniti na predsedniški položaj.
Moskva – Rusija se je po petnajstih letih premora vrnila k planetarnim raziskavam in doživela boleč poraz. Vesoljski sondi Fobos-Grunt (Fobosova zemlja), ki so jo z vesoljskega izstrelišča Bajkonur v Kazahstanu uspešno izstrelili v torek ob 21.16 po srednjeevropskem času, se ni uspelo utiriti proti Marsovi luni Fobos.
Moskva – »Evropska stabilnost je pomembna za Rusijo,« je Arkadij Dvorkovič, gospodarski svetovalec ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva pred vrhunskim zasedanjem G20 v Cannesu ponudil pomoč EU pri premagovanju dolžniške krize.
Moskva – Na rožnato revolucijo v Gruziji ter oranžno revolucijo v Ukrajini, ki so jo s podporo mladinskim organizacijam sponzorirali predvsem ameriški lobiji, so se v Rusiji iz strahu pred ponovitvijo podobnih dogodkov odzvali z ustanovitvijo patriotskih mladinskih organizacij, kot sta gibanji Naši in Mlada Garda, »internetne revolucije« na Bližnjem vzhodu pa so rusko vodstvo spodbudile k pripravi osnutka konvencije Združenih narodov o »zagotavljanju mednarodne informacijske varnosti«. Borci za človekove pravice z vsega sveta so 18-stranski dokument že označili za prikrit poskus omejevanja svobode govora, med predstavniki številnih vlad pa je bil deležen precejšnjega odobravanja.
Moskva – Na 10. mednarodnem salonu letalstva in kozmonavtike (MAKS), ki ga vsako drugo leto organizirajo v kraju Žukovski blizu Moskve, je bila premierna predstavitev prvega ruskega lovca pete generacije suhoj T-50. Ta je ruski odgovor na ameriški radarjem nevidni lovec F-22 raptor, ki je najdražje letalo na svetu in so ga ZDA zasnovale že pred dvema desetletjema. V bližnji prihodnosti ga bodo nasledili lovci F-35. Rusija je kljub dolgoletni zamudi svojo novo pridobitev promovirala kot dokaz preporoda ruske letalske industrije.
Moskva – Na štiridnevnem obisku v Rusiji je pakistanski predsednik Asif Ali Zardari. To je njegov prvi obisk v tujini po smrti Osame bin Ladna, ki so ga posebne ameriške enote v začetku meseca ubile v pakistanskem mestu Abotabad, zato je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev posvetil veliko pozornost predvsem grožnji mednarodnega terorizma. Sogovornika sta se zavezala, da se bosta »največjega zla 21. stoletja«, kakor se je izrazil Medvedjev, lotila s skupnimi močmi. Zardari, ki ga je usmrtitev bin Ladna spravila v precejšnjo zadrego, je kazal precej več zanimanja za pogovore o dvostranskih odnosih.
Moskva – Ruski premier Vladimir Putin je sredi tedna v dumi predstavil tradicionalno poročilo o dosežkih vlade v preteklem letu, razgrnil pa je tudi načrte za prihodnost. To je bila njegova tretja tovrstna predstavitev in hkrati zadnja pred decembrskimi parlamentarnimi volitvami. Glavna preizkušnja minulega leta je bila po Putinovih besedah gospodarska kriza, ki jo je Rusija uspešno prebrodila, njena glavna lekcija pa je, da gospodarske težave lahko postanejo resna grožnja nacionalni suverenosti. »Če je država oslabljena, potem se bodo vedno našli ljudje, ki bodo delili nezaželene nasvete,« je dejal in takšno ravnanje označil za »očitno vmešavanje v notranje zadeve države«. Politični strokovnjaki so nastopu natančno prisluhnili in ugotovili, da ga ni mogoče razumeti kot začetek kampanje pred predsedniškimi volitvami 2012.
Moskva – Ruski premier Vladimir Putin je bil na prvem obisku v Indiji v tej vlogi, v dveh predsedniških mandatih pa je se je v nekdanji sovjetski zaveznici iz časov hladne vojne mudil kar štirikrat. Oživljal je odnose, ki so zamrli po razpadu SZ, Rusija in Indija pa sta predvsem po njegovi zaslugi že pred desetletjem podpisali sporazum o strateškem partnerstvu, ki temelji na trgovini z orožjem in energenti. Ti dve temi sta prevladovali tudi med tokratnim obiskom, med katerim se je Putin srečal tako z indijskim premierom Manmohanom Singhom kot s predsednico Pratibha Patil. Izkupiček obiska je več kot ducat sporazumov o sodelovanju na vojaškem in energetskem področju v skupni vrednosti 10 milijard dolarjev.
