Moskva – V rusko glavno mesto je pripotoval venezuelski predsednik Hugo Chávez, ki si od tridnevnega uradnega obiska v Rusiji obeta številne orožarske posle, zaradi katerih se je tam mudil že lani. Takrat je obiskal tudi Belorusijo, od koder je po poročanju sudanskega časopisa Sudan Times pred dvema tednoma prispela v Sudan pošiljka 12 ruskih taktičnih lovcev mig-29. Za zdaj ni znano, ali je skrivni posel z režimom predsednika Omarja el Baširja, ki ga je Mednarodno kazensko sodišče v Haagu nedavno obtožilo vojnih zločinov v Darfurju, sklenila Belorusija ali nemara celo Rusija. Ta je bila v preteklosti že obtožena kršenja 1591. resolucije ZN, ki prepoveduje prodajo orožja tako oblastem v Kartumu kot upornikom v Darfurju.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev vsak dan znova dokazuje, da je voditelj nove generacije. Znano je, da obvlada t. i. olbanian, sleng ruskega medmrežja, zdaj pa zahteva računalniško pismenost tudi od vseh vladnih uradnikov. »Ljudi, ki niso znali brati in pisati, nismo jemali v službo, zdaj pa je tako tudi z računalniško pismenostjo. Uradniki, ki ne obvladajo osnovnih računalniških veščin, ne morejo učinkovito delati. Naučite se računalništva, ali pa boste ostali brez službe,« je Medvedjev opozoril na nedavnem srečanju vplivnega sveta za varnost. Za Medvedjeva, ki se od računalnika težko loči, je informacijska tehnologija sredstvo za krepitev demokracije in boj proti korupciji, znanje računalništva pa trdna podlaga za gospodarski razvoj.
Moskva – Mongolsko glavno mesto Ulan Bator so zajeli nasilni opozicijski protesti, med katerimi je kakih šest tisoč ljudi požigalo vladna poslopja in avtomobile, ropalo umetnostne galerije in trgovine in se s kamenjem spravilo nad vse, kar jim je prišlo pod roke. V brezglavo divjanje so prerasli protesti opozicije, ki zaradi domnevne volilne prevare zahteva razveljavitev nedeljskih parlamentarnih volitev. Na njih je prepričljivo zmagala vladajoča Mongolska narodno revolucionarna stranka, naslednica komunistov, ki so na čelu obubožane države še iz sovjetskih časov.
Moskva – Ruski premier Vladimir Putin bo danes končal dvodnevni uradni obisk v Franciji, ki je tudi njegov prvi obisk na zahodu v novi vlogi. Tam je bil deležen večje pozornosti, kakor so je običajno deležni predsedniki vlad drugih držav. Na delovni večerji ga je namreč sprejel francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Ruska stran je hitela pojasnjevati, da so srečanja ruskih premierov s francoskimi predsedniki nekaj običajnega, na francoskem veleposlaništvu v Moskvi pa so prostodušno priznali, da gre za neobičajno prakso. V ruskih medijih zato vnovič ugibajo, kdo v Rusiji pravzaprav sprejema ključne zunanjepolitične odločitve: predsednik ali premier.
Moskva - Prvi nastop Dmitrija Anatolijeviča Medvedjeva v vlogi predsednika je bil za zahodna ušesa zelo blagodejen. Med svoje glavne naloge je namreč uvrstil razvoj državljanskih in gospodarskih svoboščin v Rusiji, vladavino prava in boj proti korupciji. Zaradi pomanjkanja vsega tega je bil njegov predhodnik Vladimir Putin pogosto tarča kritik Zahoda, še posebej Združenih držav. Ruski politolog Fjodor Lukjanov ob tem opozarja, da je navdušenje nad Medvedjevom preuranjeno: »Njegov slogan je kontinuiteta. Za politika bi bilo zelo neumno, če bi spremenil smer, zaradi katere je Putin v Rusiji užival veliko priljubljenost.« Tuji državniki bodo Medvedjeva na štiri oči prvič spoznali na vrhu EU-Rusija, ki bo v organizaciji Slovenije potekal konec junija, mesec zatem pa se bo novi ruski predsednik udeležil tudi vrha G-8 na Japonskem.
Moskva – Obdobje prenosa oblasti v Rusiji je priložnost za ocene zunanjepolitične zapuščine ruskega predsednika Vladimirja Putina in v številnih ruskih političnih in novinarskih ustanovah se v zadnjih dneh vrstijo razprave, okrogle mize in analize njegovega osemletnega dela. Ena takih je bila tudi okrogla miza z naslovom Zunanjepolitični koraki Vladimirja Putina in mednarodni dnevni red za Dmitrija Medvedjeva. Tam so se ugledni politologi, predstavniki dume in novinarji skorajda brez izjeme strinjali, da je Rusija s Putinom spet postala globalni igralec.
Moskva – Gospodarsko sodelovanje med Rusijo in Kitajsko naj bi že do leta 2010 doseglo 60 do 80 milijard ameriških dolarjev, sta med dvodnevnim obiskom kitajskega premierja Wen Jiabaa v Moskvi poudarila gostitelja, ruski predsednik Vladimir Putin in premier Viktor Zubkov. K doseganju tega cilja je veliko prispeval že tokratni obisk, med katerim sta sosedi podpisali kar deset medvladnih in gospodarskih sporazumov. Kitajska in Rusija sta se zavezali k sodelovanju na področju energetike, predvsem jedrske energije, in financ ter k skupnim znanstvenim in tehnološkim projektom.
Moskva – V tadžiški prestolnici Dušanbe se je v petek začelo vrhunsko zasedanje Skupnosti neodvisnih držav, regionalne organizacije, ki z izjemo baltske trojke združuje vse nekdanje sovjetske republike. Ustanovljena je bila, da bi novonastalim državam omogočila čim manj bolečo ločitev in olajšala prve samostojne korake. Organizacijo, ki ji kritiki že od vsega začetka očitajo, da je sama sebi namen, pretresajo politični in energetski spori. Spor med Rusijo in Ukrajino zaradi plina je bil tudi popotnica tokratnega srečanje, ki ga zaznamuje še odsotnost ukrajinskega predsednika Viktorja Juščenka.
Moskva – V kitajski avtonomni regiji Xinjiang in v Čeljabinsku na Uralu se je v četrtek začela doslej največja vojaška vaja Šanghajske organizacije za sodelovanje, ki je bila ustanovljena leta 1996 in poleg Rusije in Kitajske vključuje še Kazahstan, Kirgizijo, Tadžikistan in Uzbekistan. V vojaški vaji Mirovna misija 2007 sodeluje več kot 6500 vojakov z 2000 kosi vojaške opreme. Levji delež sta prispevali prav Kitajska in Rusija, ki ne skrivata, da imata glavno besedo, saj v taborih plapolajo le ruske in kitajske zastave, samo v teh dveh jezikih pa so tudi vsi napisi. Načrt protiteroristične vaje je izdelala Rusija, ki je zanjo zagotovila tudi sredstva v vrednosti 59 milijonov evrov.