Moskva – V 2,2-milijonski Latviji, ki je na vrhuncu globalne gospodarske krize s 18-odstotnim padcem proizvodnje zabeležila najhujšo recesijo v Evropski uniji, so konec tedna potekale predčasne parlamentarne volitve, do katerih je pripeljala razpustitev parlamenta (saeime), ki ga je nekdanji predsednik Valdis Zalters zahteval zaradi razvpitih korupcijskih afer, državljani pa so to potrdili še na referendumu. Glede na izid volitev lahko sklepamo, da je vladna kriza pripeljala do vrnitve Rusov v velikem slogu. Na volitvah je namreč zmagala stranka ruske manjšine Harmonična sredina (HC), zagovornica interesov v Latviji živečih Rusov, ki sestavljajo dobrih 27 odstotkov prebivalstva.
Moskva – Dvajset let po neuspelem poskusu državnega udara, s katerim so nasprotniki politike glasnosti in perestrojke poskušali ustaviti reforme, kar je posledično pripeljalo do razpada Sovjetske zveze, se v Rusiji krepi nostalgija. Po javnomnenjski raziskavi centra Wziom si kar petina vprašanih želi vrnitve Sovjetske zveze. Pred desetletjem je takšno željo izrazilo samo 16 odstotkov državljanov. Med tistimi, ki tako kot nekdanji ruski predsednik in zdajšnji premier Vladimir Putin menijo, da je bil razpad ZSSR »največja geopolitična katastrofa 20. stoletja«, ni ruskih borcev za človekove pravice in opozicijskih politikov. Enaindvajsetega avgusta, na dan, ko se je tridnevna napetost dokončno polegla, bodo praznovali zmago nad prevratniki in aktualno oblast spomnili na nujnost uresničevanja ciljev ruskega demokratičnega gibanja s konca 80. in začetka 90. let prejšnjega stoletja.
Moskva – Estonija, z nekaj več kot 45.000 kvadratnimi kilometri najmanjša, z 1,3 milijona prebivalcev pa najredkeje poseljena država baltske trojke, je 1. januarja letos po zaslugi obsežnih reform in finančne discipline kot prva vstopila v evrsko območje. Z zatiskanjem pasu je postala celo država z najmanjšim javnim dolgom v Evropski uniji, med najnižjimi pa je tudi njen proračunski primanjkljaj, za kar so estonski volivci na nedeljskih parlamentarnih volitvah nagradili desnosredinsko vlado premiera Andrusa Ansipa z zaupnico. Premierova Stranka reform je dobila 33 sedežev, njena koalicijska partnerica Unija Pro Patria in Res Publica pa se je uvrstila na tretje mesto in bo zasedla 23 sedežev. Skupaj bosta torej imeli 56 poslancev v 101-članskem parlamentu. Na drugo mesto se je uvrstila glavna opozicijska Sredinska stranka, četrto mesto pa je pripadlo levosredinskim Socialnim demokratom.
Moskva – Britanski Guardian je objavil nove dokumente s spletne strani WikiLeaks, po katerih se je zveza Nato na prošnjo baltskih držav zavezala, da jih bo obvarovala pred Rusijo, kar je pred tem že storila tudi za Poljsko. V Litvi, Latviji in Estoniji se je zgodovinska paranojo pred veliko sosedo obudila predvsem po ruskem posredovanju v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji, ki ga je Rusija opravičevala s trditvami o pomoči tam živeči ruski manjšini, kar je dejstvo tudi v baltski trojki. Do razkritja je prišlo samo dva tedna po zbliževalnem vrhu Nato-Rusija, zato so predstavniki Nata znašli v hudi zadregi. Tiskovna predstavnica Oana Lungescu poročil ni niti zanikala niti potrdila, dejala je le, »da je Nato vedno in bo še naprej imel ustrezne načrte za zaščito svojih članic«. Ruski predstavniki že zahtevajo pojasnila o tem, ali skrivni obrambni načrti, imenovani Zaščitniški orel, dejansko obstajajo.
Moskva – V 2,2-milijonski Latviji, ki je med globalno finančno krizo postala država z najhujšo recesijo na svetu, so potekale prve parlamentarne volitve po finančnih težavah, ki so vodile v socialne nemire in padec vlade. Marca lani se je na oblast povzpela desnosredinska koalicija pod vodstvom Valdisa Dombrovskisa, ki je tudi na tokratnih volitvah dobila prepričljivo večino. Kljub temu da je zaslužna za paket nepriljubljenih varčevalnih ukrepov, s katerim poskušajo zmanjšati proračunski primanjkljaj, ki je eden od pogojev 7,5 milijarde evrov vrednega posojila Mednarodnega denarnega sklada in Evropske unije, po zaslugi katerega se je Latvija za las izognila bankrotu.
Moskva – Veleposlaniki držav članic Nata so na zasedanju v Bruslju v sredo obsodili rusko-belorusko vojaško vajo Zahod-2009, ki je sredi septembra potekala na poligonu Hmeljovka v Belorusiji, v njej pa je sodelovalo več kot 12.000 ruskih in beloruskih vojakov, 63 letal, 40 helikopterjev, 470 vojaških oklepnih vozil, 228 tankov in 234 kosov artilerije. »Gre za najobsežnejšo vojaško vajo po koncu hladne vojne, Rusija pa nanjo ni povabila opazovalcev,« je zaskrbljenost izrazil tiskovni predstavnik Nata James Appathurai. Poudaril je, da je Rusija s tem kršila dunajski dogovor o zmanjšanju vojaške grožnje in krepitvi zaupanja v Evropi, ki ga je leta 1999 podpisalo 55 članic Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, potem pa se je popravil. Dejal je, »da do kršitev dunajskih konvencij vendarle ni prišlo.«
Moskva – Po padcu islandske in belgijske vlade že pred časom je v petek odstopila še latvijska desnosredinska vlada, ki je tako postala že tretja žrtev gospodarske krize v Evropi. Premier Ivars Godmanis je ponudil odstop, ko sta mu odrekli zaupnico koalicijski partnerici Ljudska stranka ter Zveza zelenih in kmetov. Poleg njiju sta v vladi sodelovali še konservativna Latvijska prva stranka in nacionalistična stranka Za domovino in svobodo. Predsednik Valdis Zatlers že dva dni tuhta, koga bi imenoval za novega premiera, na drugi strani pa ne izključuje možnosti predčasnih volitev.
Vilnius- Zunanji ministri Evropske unije so na ponedeljkovem zasedanju vendarle prižgali zeleno luč za pogajanja o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Rusijo, za kar so si prizadevali skoraj dve leti. Najprej je začetek pogajanj zaradi spora z mesom blokirala Poljska, nazadnje pa je z bojkotom grozila še Litva, kar je v Evropski uniji povzročilo razkol med »starimi« in nekaterimi »novimi« članicami, ki so dolgo živele pod sovjetskim škornjem in si tudi zato prizadevajo za bolj odločno evropsko politiko do Rusije.
Moskva – »Mnogi so prepričani, da je lajanje sestavni del odnosov med Natom in Rusijo. Ena stran reče hov, hov, druga stran pa na to odgovori s svojim hov, hov. V resnici je veliko stvari, pri katerih med nami ni težav,« je za radio Eho Moskvi pred mesecem dni izjavil Dmitrij Rogozin. Vest o imenovanju enega najostrejših ruskih nasprotnikov Nata za veleposlanika pri tej organizaciji se je razširila že oktobra, oba domova ruskega parlamenta sta imenovanje Rogozina potrdila že novembra, pred dnevi pa je odlok podpisal še ruski predsednik Vladimir Putin.
