Moskva – Na ruski tiskovni agenciji Ria Novosti so ta teden novinarjem razdelili DVD-je in debelo knjigo z naslovom Lakota v Sovjetski zvezi: 1930–1934. V njej ruski zgodovinarji dokazujejo, da velika lakota v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja ni bila genocid nad Ukrajinci, ampak posledica prisilne Stalinove kolektivizacije in politika razrednega boja, zaradi katerega so bogati kmetje oziroma kulaki po vsej Sovjetski zvezi avtomatično postali sovražniki komunističnega režima.
V Moskvi je bil eden najhladnejših dni prejšnjega leta. Mraz je lezel v kosti, vendar so ljudje zaradi bližajočih se novoletnih praznikov vseeno mrzlično nakupovali. Na Tverski ulici, ki je glavna nakupovalna meka, je vladala nepopisna gneča, bližnja Puškinska ploščad pa je žalostno samevala. Na shodu za novinarsko svobodo se je zbrala komajda omembe vredna četica ljudi.
Zaradi ukrajinskih domnevnih kraj plina je Rusija minuli teden zaprla dovod plina v plinovod, ki napaja precejšen delež plinskih porabnikov v Evropi. Ljudje po vsej stari celini so upirali oči v svoje radiatorje in upali, da bo ruska jeza prešla vsaj tako hitro kot pred tremi leti. Analitiki in komentatorji so kar tekmovali z odgovori na temo, kaj je s tem pravzaprav želela doseči Rusija.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev nadaljuje pot po državah Latinske Amerike, kjer želi obnoviti »priviligirane odnose iz časa Sovjetske zveze«, kakor se je izrazil v Peruju. Tam je konec tedna sodeloval na zasedanju Apeca, ločeno pa se je sešel tudi z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem. Včeraj je pripotoval v Brazilijo, že jutri pa se bo v Caracasu srečal z ostrim ameriškim nasprotnikom, venezuelskim predsednikom Hugom Chávezom. Zadnja postaja njegove turneje bo Kuba, kjer je leta 1962 izbruhnila raketna kriza, med katero je bil svet najbliže jedrski vojni.
Moskva – V Južni Osetiji so se te dni mudili člani ukrajinske parlamentarne preiskovalne komisije, ki so tam preiskovali prodajo orožja Gruziji, domnevno izpeljano tik pred avgustovskim spopadom z Rusijo. Komisijo vodi Valerij Konovaljuk, član proruske Stranke regij, ki podpira neodvisnost gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije. »Ukrajina je moralno odgovorna za smrt civilistov in pripadnikov ruskih mirovnih enot, saj so bili pobiti z orožjem, ki ga je dobavila Ukrajina,« je novinarjem med obiskom povedal Konovaljuk in nadaljeval, da so »količine in vrste prodanega orožja močno presegle obrambne namene, kar za ukrajinsko vlado poraja celo vrsto vprašanj«.
Moskva – Beduinska karavana libijskega voditelj Moamerja Gadafija se je iz Moskve preselila v Minsk, danes pa se je ustavila še v Ukrajini. Vse tri države postsovjetskega prostranstva je 66-letni nekdanji afriški revolucionar obiskal predvsem zaradi orožarskih kupčij. Libija, ki je bila glavni kupec sovjetskega orožja, se z Rusijo po poročanju ruskih medijev dogovarja o nakupu orožja v skupni vrednosti več kot 1,5 milijarde evrov.
Moskva – Vršilec dolžnosti izraelskega premiera Ehud Olmert, ki je konec septembra zaradi korupcijskega škandala podal odstopno izjavo in bo ostal na položaju do sestave nove vlade, je včeraj končal dvodnevni uradni obisk v Moskvi. Ta je bil zato bržkone njegova zadnja, a vse prej kot nepomembna zunanjepolitična misija. V Rusijo je namreč odpotoval predvsem zato, da bi jo odvrnil od prodaje orožja »neodgovornim elementom« v Iranu in Siriji, ki sta po mnenju Izraela resna grožnja za mir na Bližnjem vzhodu. Gost iz verjetno edine jedrske sile na tem območju je Rusijo na srečanju z Medvedjevom označil za »vojaško in gospodarsko velesilo, ki ima glede iranskega jedrskega programa posebno odgovornost«.
