Ljubljana – Boji na vzhodu Ukrajine naj bi v noči na nedeljo potihnili. Dogovor o premirju je rezultat celonočnih pogajanj v Minsku, na katerih so sodelovali ruski predsednik Vladimir Putin, ukrajinski predsednik Petro Porošenko, francoski predsednik François Hollande ter nemška kanclerka Angela Merkel. Glavno vprašanje je, ali je bil dogovor podpisan v dobri veri ali s figo v žepu.
Mirovni pogovori za rešitev krize v Ukrajini so do konca viseli na nitki. Iz Kremlja so šele nekaj pred drugo uro popoldne po lokalnem času potrdili udeležbo ruskega predsednika Vladimirja Putina, ruski diplomati pa so dali vedeti, da sploh ne bi odpotoval v belorusko prestolnico, če ne bi bilo vsaj 70 odstotkov možnosti za sklenitev kompromisa.
Rusija ne bo tolerirala globalnega sistema z enim samim absolutnim voditeljem, ki se je vzpostavil kot rezultat hladne vojne, je dal ruski predsednik Vladimir Putin vedeti na predvečer mirovnih pogajanj v Minsku. »Putin ne bo sprejemal ultimatov,« je pozneje za vsak primer ponovil še njegov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.
Moskva – »Pogovori med Putinom, Hollandom in Merklovo so se začeli. Na voljo smo imeli 30 sekund. Komentarjev niso dali,« je ruska fotografinja sporočila izza zaprtih vrat kremeljske dvorane, v kateri so se začeli prvi resni pogovori za mirno rešitev krize v Ukrajini.
Združeni narodi so ostro kritizirali ukrajinsko vojsko in separatiste, ki brez zadržkov napadajo stanovanjske soseske, zaradi česar je samo v zadnjih treh tednih umrlo 224 civilistov. »Avtobusna postajališča, tržnice, šole, bolnišnice, vrtce in stanovanjske soseske so spremenili v bojišča, kar je očitno kršenje mednarodnega humanitarnega prava,« je bil jasen visoki predstavnik Združenih narodov za človekove pravice Zeid Raad.
Na vzhodu Ukrajine so se razvneli najhujši spopadi po septembrskem premirju, za kar sprti strani obtožujeta druga drugo. Obsežno uporniško ofenzivo so potrdili tudi v Kijevu, kjer se bojijo strateške obkolitve ukrajinskih enot v kraju Debalceve, ki leži med uporniškima utrdbama Lugansk in Doneck. Zaradi čedalje večjega števila civilnih žrtev mednarodna skupnost Rusiji grozi z novimi sankcijami.
Voditelj Sirize Aleksis Cipras se ne boji javno kritizirati evropskih sankcij proti Rusiji, ostro je obsodil tudi evropsko politiko do Ukrajine. Njegovo spogledovanje z Rusijo je za zdaj predvsem taktične narave.
Moskva – Leta 2007, ko sem v Rusiji začela svoj dopisniški mandat, se je ruski predsednik Vladimir Putin poslavljal s predsedniškega položaja. Za naslednika je imenoval Dmitrija Medvedjeva, ki ga je takrat podpiralo komaj 35 odstotkov državljanov. S Putinovim blagoslovom je njegova podpora v hipu skočila na 79 odstotkov. Približno tolikšno podporo je med prvima mandatoma užival tudi Putin, ki ga zdaj podpira okoli 60 odstotkov Rusov, kar je še vedno številka, o kateri lahko večina svetovnih voditeljev samo sanja.
