Boris Grizlov je obraz vladajoče politične stranke Enotna Rusija, ki ji pripada večina guvernerjev ruskih regij, županov, in zaseda večino tako v regionalnih zakonodajnih organih kot v ruski dumi, v kateri je največja politična sila postala leta 2003. Grizlov je predsednik dume in zvesto in učinkovito izpolnjuje vizijo o krepitvi vertikale oblasti, zato ga uvrščajo v krog največjih »Putinovih lojalistov«. Zaradi izjave, »da parlament ni mesto za politične razprave«, so ga pred leti zasmehovali v ruskih liberalnih krogih, lani pa so se nanj usule tudi kritike prokremeljskih politologov, ki ocenjujejo, da s konservativizmom in ostrino, s katero se loteva nasprotnikov Enotne Rusije, ne škodi samo ugledu stranke, ampak tudi vladajočemu tandemu.
Moskva – Sedemmilijonski Tadžikistan, najrevnejša nekdanja sovjetska republika v srednji Aziji od petih, se je znašel na robu nove državljanske vojne. Ves september so od tam poročali o napadih na vladne sile, ki so jih oblasti pripisale islamskim skrajnežem, tudi tistim iz ruskega Kavkaza ter sosednjih Afganistana in Pakistana. Opozicija nasprotno vztraja, da za vsem skupaj stojijo oblasti, ki želijo na območjih velikega nezadovoljstva z režimom avtoritarnega predsednika Emomalija Rahmonova ustvariti izredne razmere, v katerih bi za zapahe spravili vso opozicijo. Zaradi obračunavanja z opozicijo pod pretvezo islamistične grožnje se islam ne radikalizira le v Tadžikistanu, ampak po vsej srednji Aziji, je med drugim sporočilo v dokumentarnem filmu z naslovom Mit radikalnega islamizma v srednji Aziji, ki ga je posnel danski novinar Michael Andersen.
Moskva – V armenski prestolnici Erevan poteka dvodnevni vrh Organizacije dogovora o kolektivni varnosti (ODKV), ki je nekakšen ruski odgovor na zvezo Nato, s katerim si Moskva prizadeva ohraniti vodilno vlogo na postsovjetskem prostranstvu. To ji za zdaj odlično uspeva in ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je z armenskim vodstvom še pred uradnim začetkom vrha sklenil dogovor o podaljšanju najemne pogodbe za nekdanje sovjetsko vojaško oporišče do leta 2044. Tako bo Rusija le še okrepila vojaško navzočnost na Južnem Kavkazu, koridorju za strateške plinovode in naftovode, po katerih kaspijski plin in nafta tečeta na Zahod.
Moskva – Združene države Amerike se pripravljajo, da bodo na krizno območje v Kirgiziji poslale svojo vojsko, je za ameriško televizijsko postajo CNN izjavil visoki ameriški predstavnik, ki je želel ostati anonimen. Da bi se izognili trenjem z Rusijo, ki ima postsovjetsko prostranstvo še vedno za svoje interesno območje, je poudaril, da ZDA nočejo ukrepati samostojno, ampak želijo, da bi to bila skupna mirovna operacija Združenih držav, Rusije in vseh drugih zainteresiranih subjektov, saj je razmere mogoče umiriti le s skupnimi močmi.
Moskva – Razmere na jugu Kirgizije se postopoma normalizirajo, a so še daleč od stabilnosti, je sporočil predstavnik začasne vlade Azimbek Beknazarov. Prvi žarek upanja je posijal, ko so se v Džalalabadu uspešno končali mirovni pogovori med predstavniki tamkajšnjih Uzbekov in Kirgizov, začasne vlade in vojske. Grožnja novih maščevalnih pohodov je ne glede na to precej verjetna. Začasne oblasti se zavedajo, da ji sami ne bodo kos, zato obupano prosijo za pomoč. Njihovi pozivi so doslej naleteli na gluha ušesa in še naprej so prepuščeni samim sebi.
Moskva – Spopadi med Kirgizi in Uzbeki, ki so v četrtek izbruhnili v mestu Oš, so se razširili po celotnem jugu države, zato je začasna vlada varnostnim službam dovolila, da proti podivjanim tolpam uporabijo strelno orožje. V Kirgiziji so razglasili tudi mobilizacijo vseh prebivalcev, ki znajo ravnati z orožjem. Do zaključka redakcije je bilo v medetničnih spopadih ubitih že 97 ljudi, 1247 je ranjenih, kar je celo več, kakor so jih zahtevali aprilski nemiri, med katerimi je bil s predsedniškega položaja strmoglavljen Kurmanbek Bakijev.
Moskva – V 5,3-milijonski Kirgiziji, najmanjši, zaradi ruskega in ameriškega vojaškega oporišča pa strateško najpomembnejši državi Srednje Azije, so medetnični spopadi zahtevali najmanj 45 življenj, več kot 630 ljudi je ranjenih. Spopadi med Kirgizi in Uzbeki so se razvneli v mestu Oš na jugu države, ki je utrdba pred kratkim strmoglavljenega predsednika Kurmanbeka Bakijeva. Od oblasti se je moral posloviti po krvavih aprilskih nemirih, v katerih je življenje izgubilo 85 ljudi. Vse od takrat je država na robu vojne.
Moskva – V moldavski prestolnici Kišinjov je potekalo vrhunsko zasedanje Skupnosti neodvisnih držav, katere predsedovanje po novem letu prevzema Rusija, že tako članica z največjim vplivom. Regionalni organizaciji, ki je zrasla na pepelu Sovjetske zveze in je povezovala vse nekdanje sovjetske republike razen baltske trojke, vse bolj grozi, da bo doživela usodo svoje predhodnice. Vrhunska zasedanja so iz leta v leto manj obiskana, vse več voditeljev postsovjetskega prostranstva pa se raje kakor na Rusijo opira na Evropsko unijo in Združene države Amerike.
