Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – »Gre za veliko stvar. To je nekaj novega,« je neimenovani predstavnik Busheve administracije komentiral nepričakovano odločitev ameriškega predsednika, da v tokratno evropsko turnejo vključi tudi obisk Rusije. Da bo poleg Ukrajine, Romunije in Hrvaške obiskal tudi črnomorsko letovišče Soči, je ameriški predsednik George Bush sporočil šele na tiskovni konferenci v sredo. Srečanje bo 6. aprila in bo najverjetneje zadnje med Bushem in Putinom. Idejo zanj je dal ruski predsednik Vladimir Putin, ki želi z izbiro kraja srečanja popularizirati tudi prizorišče zimskih olimpijskih iger leta 2014.
Moskva - »Z zlomljeno roko ne bom tako težaven pogajalec,« se je ameriški obrambni minister Robert Gates pred srečanjem z novoizvoljenim ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom pošalil na račun svojega mavca. »Bomo videli,« se je ta nadvse zadržano odzval na uvodno šalo. Gates in ameriška zunanja ministrica Condoleeza Rice sta bila zaradi želje po preboju glede ameriških načrtov o postavitvi protiraketnega ščita med obiskom v Moskvi resda nadvse šarmantna in zadržana v kritikah na račun Rusije, a dvodnevni obisk na tem področju kljub temu ni prinesel otipljivih rezultatov. Ameriško delegacijo, ki se je včeraj na pogovorih sestala z ruskim obrambnim in zunanjim ministrom Anatolijem Serdjukovom in Sergejem Lavrovom, je poleg Medvedjeva sprejel tudi aktualni ruski predsednik Vladimir Putin.
Moskva – Evropo skrbi, da bo Rusija v odgovor na neodvisnost Kosova priznala samostojnost gruzinskih separatističnih pokrajin Abhazije in Južne Osetije, istočasno pa se v nepriznani moldavski Pridnestrski republiki stvari odvijajo po obratnem scenariju. V zameno za odpoved članstvu v zvezi Nato je namreč Rusija pripravljena podpreti ozemeljsko celovitost Moldavije, je za Kommersant razkril moldavski predsednik Vladimir Voronin. To dokazuje, da Rusija z gruzinskimi separatističnimi pokrajinami mešetari predvsem zaradi teženj Gruzije po vstopu v Nato in da ima tudi ona dvojna merila.
Moskva – »Medvedjevu ne bo treba dokazovati svoje liberalnosti, ampak on je prav toliko nacionalist – in to mislim v pozitivnem smislu –, kakor sem sam. Mislim, da bo za naše partnerje enako trd oreh. Je patriot, ki bo v mednarodni skupnosti branil ruske interese.« Tako je nemški kanclerki Angeli Merkel svojega naslednika opisal ruski predsednik Vladimir Putin. Prihodnje ruske zunanjepolitične usmeritve ji je predstavil, še preden se je nemška kanclerka srečala z novoizvoljenim ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom. Kot prva tuja državnica.
Moskva – Plinski spor med Rusijo in Ukrajino se zaostruje in bi kaj kmalu utegnil prizadeti tudi evropske porabnike, so včeraj sporočili v Kijevu. S tem so se odzvali na potezo ruskega plinskega monopolista, ki je zaradi nerešenega spora glede dolga včeraj ob 18. uri po srednjeevropskem času dobavo plina Ukrajini zmanjšal za še dodatnih 25 odstotkov. Za takšno količino je sosedi dobavo plina zmanjšal že v ponedeljek. Ukrajinska stran vztraja, da iz Rusije že zdaj dobiva kar 35 odstotkov manj plina.
Moskva – »Pred nami so številna odprta vprašanja, med katerimi jih je nekaj precej občutljivih. Pripravljeni smo na dialog. Rusija je bila za nas vedno strateški partner in upamo, da bo tako tudi v prihodnje,« je bil pred srečanjem z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom optimističen ukrajinski predsednik Viktor Juščenko. Ta je prišel v Moskvo predvsem zaradi rešitve najnovejšega rusko-ukrajinskega plinskega spora, seznanjen pa je bil tudi s protiukrepi zaradi ukrajinskih prizadevanj za članstvo v zvezi Nato, o katerem Rusija trdi, da bo skupaj s članstvom Gruzije spodkopalo rusko varnost.
Moskva – Vrhovna rada, 450 članski ukrajinski parlament, je z minimalno večino 226 glasov Julijo Timošenko včeraj vendarle potrdil za predsednico vlade. Na prvem glasovanju, ki je potekalo pred dobrim tednom dni, je mandatarki spodletelo le za en glas. Po protestih njenih privržencev, v katerih so ti zatrjevali, da je šlo za manipulacijo z elektronsko glasovalno napravo, so tokrat glasove potrjevali z dvigom rok. Opozicijska Stranka Regij, nekdanjega premierja Viktorja Janukoviča,ki je na volitvah dobila največ glasov, se je odločila za obstrukcijo.