Če je za slovensko postgravitacijsko umetnost in njenega kreatorja Dragana Živadinova prva domovina vesolje oziroma gravitacija 0, je na drugem mestu brez dvoma Rusija. V moskovskem centru Vinzavod so z večdnevnim informacijskim performansom odprli medijski festival Platforma, ki poteka pod okriljem ruskega ministrstva za kulturo.
Moskva – Vladimir Putin, ki so mu po 99,5 odstotka preštetih glasov namerili 63,7-odstotno podporo, se je na prvi povolilni dan srečal s svojimi tekmeci. Zagotovil jim je, da bo od predsednika osrednje volilne komisije Čurova zahteval, naj razišče vse obtožbe o domnevnih volilnih nepravilnostih.
Moskva – Pregovor Kuj železo, dokler je vroče nenazadnje opominja tudi na izjemen pomen železarstva v Sloveniji, ki nas je vseskozi povezovalo z ostalo Evropo. Železo je še danes ena od najpomembnejših kovin, brez katere si ni mogoče predstavljati prihodnjega razvoja. Tega se dobro zavedajo tudi v Rusiji, ki je bila in ostaja železarska velesila.
Romantični ulični umetniki ali škandalozni provokatorji marginalci? To je vprašanje, ki si ga umetniška in siceršnja javnost zastavlja o projektih ruske umetniške skupine z zgovornim imenom Vojna. S provokativnimi, ironičnimi, absurdnimi, sarkastičnimi in pogosto seksualno eksplicitnimi akcijami bičajo rusko vladajočo elito in izpostavljajo žgoče probleme ruske vsakdanjosti, kot so rasizem, homofobija, totalitarizem, brezpravje in korupcija. Z »radikalno levičarsko politično akcijsko umetnostjo, katere cilj so pravice in svoboščine državljanov Rusije«, že od leta 2007 jezijo ruske oblasti, te so jim pred dvema mesecema dodobra pristrigle peruti.
»Na tem svetu ni ničesar, kar ne bi imelo svojega prelomnega trenutka,« je Henri Cartier-Bresson, legendarni francoski fotograf in utemeljitelj modernega fotožurnalizma, zapisal v predgovoru k zbirki fotografij, ki so leta 1952 izšle tako pod naslovom Prelomni trenutek (The Decisive Moment) kot Ukradene podobe (Images à la Sauvette). Naslovnico je ilustriral njegov prijatelj Henri Matisse, le eden v vrsti velikih umetnikov in mislecev, ki jih je fotografski mojster ujel na svojo leico.
V moskovskih galerijah je bolj redko videti dela slovenskih umetnikov, razstava v zasebni galeriji GMG z delovnim naslovom Test količnika svobode pa je bila izjema. Med devetimi ustvarjalci iz Rusije, Bolgarije, Združenih držav Amerike in Gruzije sta bila namreč tudi mlada slovenska ustvarjalca Martin Bricelj in Neja Tomšič. Predstavila sta se z umetniškim projektom, ki se ukvarja z različnimi konceptualnimi oblačili, tudi takšnimi za demonstracije, kar je v ruskem prostoru večno aktualna tema.
Poiskali smo nekaj zanimivih ekologov oziroma naravovarstvenikov z različnih koncev sveta, ki vsak po svoje ocenjujejo bližajočo se podnebno konferenco v Københavnu in tudi prihodnost našega planeta. No, pravzaprav so si dokaj enotni v tem, da bodo naše prihodnje generacije živele na veliko bolj neprijaznem planetu kot mi, pa tudi v tem, da se bodo politiki na Danskem najverjetneje dogovorili le, da se bodo še naprej zgolj dogovarjali, kot pravi naš ameriški dopisnik.
V ogromni dvorani moskovskega centra za sodobno kulturo, bolj znanem pod imenom Garaža, se razlega predirno kikirikanje. Petelinje petje prihaja iz grla snežno belega petelina, ki se skupaj z grahasto kokoško brezskrbno sprehaja po razstavnem prostoru.
Moskva je eno redkih mest v Rusiji, ki ima dovolj denarja, da lahko vsaj malo podpira cvetočo umetniško sceno v mestu. Kljub temu pa natančnega podatka o številu ateljejev, ki delujejo v mestu, ne pozna nihče. Verjetno nekaj tisoč, je bil najpogostejši odgovor, ki smo ga dobili, ko smo zastavili to vprašanje, pri tem pa ni znano niti, koliko je zasebnih in koliko javnih.
