Približno 30 milijonov volivcev z območij pod nadzorom Kijeva je v nedeljo volilo predstavnike regionalnih parlamentov, mestnih svetov ter župane, v separatističnih Doneški in Luganski narodni republiki pa so prestavili volitve na prihodnje leto. Rezultati vzporednih volitev kažejo, da je vladajoča koalicija ohranila prevlado na zahodu ter v osrednjem delu države, na jugu in vzhodu pa je slavil Opozicijski blok. Končni izidi bodo znani 4. novembra.
Svetovni mediji so prejšnji teden množično povzemali poročanje izraelskega portala Ynet o ruski vojaški intervenciji v Siriji, kar se je izkazalo za neresnično trditev za potrebe propagandne vojne. Kar zadeva Sirijo, ruska stran trenutno usmerja vse sile v diplomatsko reševanje krize in snubi evropske države v svojo koalicijo za boj proti Islamski državi.
Razkorak med politiki in ljudstvom je čedalje večji. Celo za opevane politike, pravzaprav nekakšne narodne junake – za kakršnega je še minuli teden veljal grški premier Aleksis Cipras –, se prej ali slej izkaže, da raje poslušajo mnenje svetovne politične in gospodarske elite kot lastnega naroda. Tega pa na sto in en način vlečejo za nos.
O sebi pravi, da je relikt. Kot novinar, predstavnik za tisk in generalni konzul je bil aktiven že v nekdanji Jugoslaviji. Služboval je v kar 11 državah, bil je tudi slovenski zunanji minister. Zdaj je že drugič poslanec evropskega parlamenta, v katerem se velikokrat počuti kot »glas vpijočega v puščavi« oziroma »samotni jezdec«.
Gospodarski forum v Sankt Peterburgu minuli konec tedna je zasenčil nov zaplet med uradno Moskvo in Brusljem, ki je zaplenil rusko državno premoženje v Belgiji, kar se je zgodilo na zahtevo bivših delničarjev propadle ruske naftne družbe Jukos, ki so na stalnem arbitražnem sodišču v Haagu pred letom dni proti Rusiji zaradi nezakonite razlastitve dobili tožbo v višini kar 50 milijard dolarjev.
Ob 10. obletnici »revolucije tulipanov«, s katero se je končala vladavina predsednika Aškarja Akajeva ter 5. obletnici krvave »druge kirgiške revolucije«, se v Kirgiziji bojijo novih vrenj. Razlog je kar 150 ton ameriške diplomatske pošte, ki naj bi pred kratkim prispela v to pretežno muslimansko državo s 5.6 milijona prebivalci.
Mirovni pogovori za rešitev krize v Ukrajini so do konca viseli na nitki. Iz Kremlja so šele nekaj pred drugo uro popoldne po lokalnem času potrdili udeležbo ruskega predsednika Vladimirja Putina, ruski diplomati pa so dali vedeti, da sploh ne bi odpotoval v belorusko prestolnico, če ne bi bilo vsaj 70 odstotkov možnosti za sklenitev kompromisa.
Moskva – Leta 2007, ko sem v Rusiji začela svoj dopisniški mandat, se je ruski predsednik Vladimir Putin poslavljal s predsedniškega položaja. Za naslednika je imenoval Dmitrija Medvedjeva, ki ga je takrat podpiralo komaj 35 odstotkov državljanov. S Putinovim blagoslovom je njegova podpora v hipu skočila na 79 odstotkov. Približno tolikšno podporo je med prvima mandatoma užival tudi Putin, ki ga zdaj podpira okoli 60 odstotkov Rusov, kar je še vedno številka, o kateri lahko večina svetovnih voditeljev samo sanja.
Moskva – Pri ruski tiskovni agenciji Ria Novosti so pripravili okroglo mizo Grožnja vojaškega napada na Sirijo: izziv mednarodnemu pravu. Na njej so temeljito izprašali zlasti generalpolkovnika Leonida Ivašova, predsednika Akademije za geopolitične probleme, saj so bila njegova stališča najbolj radikalna.
Moskva – Zmagovalec prvih županskih volitev v ruskem glavnem mestu od leta 2003 je Putinov lojalist Sergej Sobjanin, ki je zbral 51,37 odstotka glasov. S 27,24-odstotno podporo se je na drugo mesto prebil najglasnejši Putinov kritik Aleksej Navalni.
