Preživeli so carsko Rusijo, boljševistično revolucijo, stalinske represije in kaotična devetdeseta, zdaj pa se staroselski Nenci s polotoka Jamal, kar v njihovem jeziku pomeni »konec zemlje«, spopadajo z verjetno največjim izzivom v zgodovini. Nekoč samo njihova močvirnata prostranstva so zaradi neizmernega energetskega bogastva pritegnila pozornost energetskih podjetij z vsega sveta, ruski plinski monopolist Gazprom pa tam že zdaj načrpa kar 90 odstotkov svojega plina, s katerim se greje tudi Slovenija.
Moskva – Gozdove v okolici Moskve zadnje tedne ne požirajo samo požari, ampak tudi gradnja nove avtoceste Moskva–Sankt Peterburg, ki bo stala šest milijard evrov. Zaradi nje v moskovskem predmestju Himki zadnje tedne podirajo breze, čemur nasprotujejo naravovarstveniki in okoliški prebivalci, ki se proti gradnji avtoceste neuspešno borijo že več let.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je potrdil zakon, ki močno razširja pooblastila ruske tajne službe FSB in je po mnenju človekoljubnih organizacij in opozicije namenjen ustrahovanju drugače mislečih: borcev za človekove pravice, opozicijskih politikov in kritičnih novinarjev. Sprva so upali, da bo Medvedjev na novi zakon vložil veto, a so se ušteli. Na nedavni tiskovni konferenci z nemško kanclerko Angelo Merkel v Jekaterinburgu se je celo pohvalil, da je njegov pobudnik. »Vsaka država ima pravico izboljšati svojo zakonodajo, tudi tisto, ki je namenjena tajnim službam. Rad bi poudaril, da je zakon nastal na mojo pobudo.« Zaradi tega so številni ruski in tuji mediji podvomili o predsednikovi zavezanosti demokraciji in človekovim pravicam.
Moskva – V Rusiji ne mine dan brez vsaj enega medijskega poročila, povezanega s koruptivnostjo tukajšnjih uradnikov. Konec junija so bili moskovski vozniki na eni od mestnih vpadnic priča sila nenavadnemu prizoru. Uslužbenca zveznega ribolovnega urada Boris Simonov in Roman Postnikov, ki sta obtožena nezakonite prodaje ribolovnih dovoljenj, sta med begom pred policijo skozi okno odvrgla bankovce v vrednosti več kot 2 milijona evrov. Le nekaj dni zatem je bil zaradi podkupnine v višini 1800 evrov priprt svetovalec dumskega poslanca Viktor Sohacki, kar v spodnjem domu ruskega parlamenta še zdaleč ni prvi primer. Čeprav je bila po zaslugi ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva sprejet nacionalni program o borbi proti korupciji, ta še naprej ostaja ruska rakava rana.
Moskva – V Kirgiziji, kjer je bilo v nedavnem medetničnem nasilju po zadnjih podatkih ubitih 283 ljudi, oblasti pa priznavajo, da utegne biti dejanska številka kar desetkrat večja, so pripravili referendum o spremembah ustave, s katerimi želijo zmanjšati predsedniške pristojnosti in iz države z despotsko tradicijo ustvariti prvo parlamentarno demokracijo v Srednji Aziji. Hkrati z referendumom je 2,7 milijona volilnih upravičencev odločalo, ali naj začasna premierka Roza Otunbajeva do 31. decembra 2011 prevzame dolžnosti začasne predsednice. Volitve so podprli Združeni narodi, Evropska unija, Rusija in Združene države Amerike in pomenijo krepitev začasne vlade, ki se je na oblast povzpela po nasilnih aprilskih protestih, s katerimi so strmoglavili nekdanjega predsednika Kurmanbeka Bakijeva.
Dača je počitniška hiša na ruskem podeželju, ki obstaja v sto in eni različici in bodisi krasi ali kazi rusko pokrajino od Smolenska do Vladivostoka. S tem imenom se kitijo neugledne kolibe iz lesa in celo skupaj zbitega odpadnega materiala, pa tudi opečnate večnadstropne vile, obkrožene s skrbno negovano angleško travo. Vse je pač odvisno od bogastva lastnika. Najsi bodo bolj ali manj razkošne, že več stoletij utelešajo ruski način življenja v vseh njegovih posebnostih. Na svojih dačah je ruska inteligenca ustvarjala svetovno klasiko, tu so se pletle nesmrtne ljubezenske zgodbe, politika pa je krojila usodo največje države na svetu. Dandanes ima skoraj vsak Rus kotiček za kratek umik in kar tretjina jih na dačah preživlja poletne počitnice. Sezona se odpre maja in takrat se v Rusiji drastično zmanjša celo uporaba interneta.
Moskva – V Rostovu na Donu se je končal dvodnevni vrh Evropske unije in Rusije, ki je bil prvi po sprejetju lizbonske pogodbe, sicer pa že 25. po vrsti. Na srečanju so se posvetili predvsem novemu partnerstvu za modernizacijo, potrdili so zavezo o čimprejšnji vzpostavitvi dvostranskega brezvizumskega režima, Rusija pa je zagotovila, da se bo izognila ukrepom, s katerimi bi omajala zaupanje v evro. Predsednik ruske centralne banke je tako zagotovil, da Rusija za zdaj ne namerava prodati dela deviznih rezerv, ki jih ima v evropski valuti. Strani sta izrazili upanje o krepitvi blagovne menjave, ki je s 105 milijard, kolikor je dosegla leta 2008, lani zdrknila na komaj 66 milijard evrov.
