Moskva – V gruzinskih separatističnih pokrajinah Južni Osetiji in Abhaziji so včeraj zaznamovali prvo obletnico ruskega priznanja. Pozneje je pokrajini priznala le še Nikaragva, zato živita v popolni mednarodni izolaciji in sta odvisni izključno od ruske humanitarne pomoči. Ob tej priložnosti je rusko zunanje ministrstvo pozvalo mednarodno skupnost, naj sledi njenemu zgledu, kar pa se najverjetneje ne bo zgodilo, saj se temu odločno upirajo celo države postsovjetskega prostranstva, kakršna je, denimo, Belorusija.
V Chinvaliju, glavnem mestu gruzinske separatistične pokrajine Južne Osetije, so minuli konec tedna zaznamovali prvo obletnico lanske vojne z Gruzijo, med katero je mesto postalo (in ostalo vse do danes) kup ruševin. Razen nekaterih vladnih poslopij in železniške postaje, ki so jo obnovili, čeprav uporna enklava nima vzpostavljenega železniškega prometa, je pretežni del infrastrukture še vedno razdejan. Prebivalcem ne ostane drugega, kot da se v nekakšnem perverznem mazohizmu oklepajo spomina na razdejanje in smrt.
Chinvali – Na osrednjem trgu južnoosetinskega glavnega mesta Chinvali so na večer pred prvo obletnico krvavega vojaškega spopada z Gruzijo postavljali odre, na katerih so brez izjeme plapolale tako osetinske kot ruske zastave. Prav toliko kot dan žalovanja za žrtvami je bil ta jubilejni dan tudi praznik samostojnosti, ki ga brez Rusije ne bi moglo biti. Državi, ki jih ni le vojaško zaščitila, ampak je priznala tudi njihovo samostojnost, hvaležnost izražajo na vsakem koraku, nanjo pa opominjajo tudi ogromni lepaki z napisi: Za vedno z Rusijo! Prav po njeni zaslugi je bilo prvo povojno leto tudi najbolj mirno v zadnjih dvajsetih letih, nam zagotavljajo naši sogovorniki.
Chinvali – Na prvo obletnico silovitega napada gruzinske vojske na južnoosetinsko glavno mesto Chivali, o katerem smo avgusta lani v Delu poročali med prvimi, če ne sploh kot prvi tuji medij, so pred nekdanjim oporiščem ruskih mirovnikov namestili križ. Ruski vojaki so medtem skupini tujih novinarjev ponosno razkazovali ruski vojaški arzenal, nameščen v Južni Osetiji, ki za zahod ostaja gruzinska separatistična pokrajina. Njeno samostojnost sta za zdaj priznali le Rusija in Nikaragva.
Moskva – Pred prvo obletnico petdnevne vojne v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji postajajo razmere na Južnem Kavkazu iz dneva v dan bolj vroče, Moskva pa zaostruje retoriko. Na poročila o vnovičnem obstreljevanju in eksplozijah, za katere južnoosetinska in gruzinska stran obtožujeta druga drugo, je rusko obrambno ministrstvo sporočilo, da »si v primeru nadaljnjih provokacij s strani Gruzije pridružuje pravico do uporabe vseh sredstev za zaščito državljanov Južne Osetije in ruskih vojakov«. Gruzinske oblasti so Rusijo v zameno obtožile apetitov po novem koščku gruzinske zemlje.
Moskva – Z de facto meje med Gruzijo in Južno Osetijo zadnje dni poročajo o vse pogostejših incidentih, za katere obe strani vzajemno obtožujeta druga drugo. Do resnega incidenta je prišlo v v noči na četrtek, ko je v eksploziji življenje izgubil neki Gruzinec, njegova otroka pa naj bi bila huje ranjena in se zdaj zdravita v bolnišnici v Tbilisiju. Kako natančno je prišlo do doslej najhujšega incidenta po avgustovski vojni, še ni znano, saj tudi glede slednjega obstajajo različne verzije.
Moskva – Prah okoli nedavnega obiska ameriškega podpredsednika Josepha Bidena v Ukrajini in Gruziji se še ni polegel. Predvsem zato, ker je v intervjuju za ugledni Wall Street Journal izjavil, da bo kriza precej oslabila Rusijo in jo naredila bolj dovzetno za ameriške predloge, s čimer je stopil na žulj ruski vladi. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je požar gasil z doslej najbolj milo izjavo glede ameriške politike do Ukrajine in Gruzije, ki je prišla iz ust visokega ruskega predstavnika.
Moskva – Avenija Rustaveli, glavna prometna žila gruzinskega glavnega mesta Tbilisi, je spet odprta za promet, saj so varnostne službe včeraj odstranile cestne blokade, ki jih je pred tremi meseci postavila opozicija. Ta se je odzvala stoično, kar dokazuje, da je obisk ameriškega podpredsednika Joeja Bidna pripomogel k začasni konsolidaciji Gruzije. Na debelo uro dolgem srečanju s predstavniki opozicije je Biden sicer poudaril, da se Združene države Amerike ne bodo vtikale v notranjepolitične razmere. Guziji je obljubil nadaljnjo podporo pri prizadevanjih za članstvo v Natu in jo pozval k izpeljavi demokratičnih reform, pri čemer ji je zagotovil tesno ameriško podporo. Pomoč v orožju je zavrnil, kar je pozneje relativiziral ameriški State Department, ki tovrstne pomoči ne izključuje.
Moskva – Ameriški podpredsednik Joseph Biden je končal obisk v Ukrajini in odpotoval v Gruzijo, kjer ga čaka enako poslanstvo kakor pred tem v Kijevu. Gruzinsko vodstvo in javnost bo poskušal prepričati, da za Združene države Amerike niso pozabljeni. V najbolj zvestih ameriških zaveznicah na postsovjetskem prostranstvu, ki si sicer že dalj časa neuspešno prizadevata za vstop v Nato in EU, je strah pred odrinjenostjo v pozabo zavel po nedavnem obisku ameriškega predsednika Baracka Obame v Rusiji.
