Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
»Moj položaj doma je postal nevzdržen. Predvsem zato, ker ne morem več živeti v razkošju, v katerem sem živel do zdaj. Storil bom, kar običajno počnejo starci mojih let: poslovijo se od vsakdanjega življenja, da bi zadnje ure preživeli v osami in tišini,« je velikan ruske klasike Lev Nikolajevič Tolstoj zapisal v poslovilnem pismu soprogi Sofiji Andrejevni. Deset dni po odhodu s posestva Jasna Poljana je na železniški postaji Astapovo umrl 20. novembra 1910, star dobrih dvainosemdeset let. Kraj smrti so leta 1918 preimenovali v postajo Leva Tostoja.
Moskva – »Vrh Nata v Lizboni bo eden najpomembnejših mednarodnih dogodkov v bližnji prihodnosti. Pogovarjali se bomo tudi o evropskem protiraketnem ščitu,« je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev izjavil po srečanju z ameriškim predsednikom Barackom Obamo ob robu vrha Organizacije za azijsko-pacifiško sodelovanje (Apec), ki je konec tedna potekalo v Jokohami na Japonskem. Generalni sekretar Nata je Rusijo med nedavnim obiskom povabil, naj sodeluje v skupnem protiraketnem ščitu, kar se zdi po zmagi republikancev na ameriških kongresnih volitvah precej negotovo. Ogrožena je tudi ratifikacija sporazuma o omejevanju jedrskega orožja Start, ki je tako za Medvedjeva kot za Obamo edini resni zunanjepolitični dosežek.
Moskva – Konec junija so v Združenih državah Amerike aretirali deset spečih ruskih agentov in jih v skladu z dogovorom o izmenjavi že čez nekaj dni zamenjali za štiri vohune, ki so v Rusiji prestajali zaporno kazen zaradi vohunjenja za zahodne države. V strokovnih krogih je že takrat prevladala teorija, da vohunskega škandala stoletja ne bi moglo biti brez sodelovanja izdajalca v ruskih obveščevalnih krogih, kar se je zdaj tudi potrdilo. Ugledni poslovni dnevnik Kommersant je razkril, da je speče ruske agente izdal polkovnik ruske službe za obveščevalno dejavnost v tujini (SVR), ki jim je čez lužo tudi priskrbel lažne identitete. Razkritje je v Rusiji obudilo razprave o nujnosti reforme obveščevalnih služb.
Moskva – V središču ruskega glavnega mesta so potekale demonstracije ruske novinarske srenje, na katerih so ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva pozvali, naj kaznuje napadalce na 30-letnega novinarja časnika Kommersant Olega Kašina, ki se je včeraj vendarle zbudil iz kome. Moskovske mestne oblasti so shod dovolile, posnetke brutalnega napada pa so predvajale celo državne televizijske postaje, kar je bilo še do nedavnega skorajda nepredstavljivo. »Kdorkoli je to storil, bo kaznovan, ne glede na svoj položaj in dosežke,« je bil oster Medvedjev.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev se je na predvečer vrhunskega zasedanja G20 v Seulu srečal z južnokorejskim predsednikom Li Mjung Bakom. Zavzela sta se za oživitev šeststranskih pogajanj o severnokorejskem jedrskem vprašanju. »Edina možnost je dialog,« je na skupni tiskovni konferenci poudaril Medvedjev. Pogajanja, na katerih so sodelovali obe Koreji, ZDA, Kitajska, Japonska in Rusija, so obtičala lani, ko je od pogajalske mize odkorakala severnokorejska delegacija, ki se je tako odzvala na mednarodne obsodbe zaradi izstrelitve rakete dolgega dosega. Sogovornika sta pozdravila ukrepe G20 za odpravo globalne finančne krize, hkrati pa sta se strinjala, da je treba storiti več za reformo skupine.
Moskva – V noči na ponedeljek so neznani napadalci pretepli novinarja časopisa Žukovske novice Anatolija Adamčuka, le dva dni pred tem pa je Rusijo pretresel brutalni obračun z Olegom Kašinom, 30-letnim sodelavcem uglednega ruskega dnevnika Kommersant. V noči na soboto sta ga neznana napadalca do nezavesti pretepla pred njegovim domom v središču Moskve. Končal je z zlomljeno čeljustjo in lobanjo, polomili pa so mu tudi več prstov. »Najbolj me razburja, da so mu polomili prste. Povsem jasno je, da storilcem ni bilo všeč, kar je pisal, in hočejo doseči, da tega ne bo več počel,« se je v intervjuju za radio Eho Moskvi odzval odgovorni urednik Kommersanta Mihail Mihailin.
Moskva – V devetmilijonskem Azerbajdžanu, ki leži v energetsko bogatem kaspijskem bazenu, so potekale parlamentarne volitve, na katerih se je 700 kandidatov potegovalo za sedež v 125-članskem parlamentu oziroma milli mejlisu. Za zdaj so kar 64 sedežev zasedali poslanci vladajoče stranke Yeni Azerbajdžan oziroma Novi Azerbajdžan, ki je lojalna avtoritarnemu predsedniku Ilhamu Alijevu. Njegovim lojalistom se tudi tokrat obeta prepričljiva zmaga, ki jo opozicija povezuje z volilnimi prevarami, zaradi česar so se volitve pred petimi leti končale z množičnimi protesti, hkrati pa zgovornim molkom Zahoda. Evropska unija molči, ker si obeta, da bo Azerbajdžan postal glavni dobavitelj plina za plinski projekt Nabucco, s katerim bi se otresla energetske odvisnosti od Rusije, Združene države pa, ker prek Azerbajdžana v Afganistan potujejo ameriški vojaki in oprema.
Moskva – V Gruziji so zaradi suma vohunjenja za Rusijo aretirali trinajst ljudi, med njimi devet državljanov Gruzije in štiri Ruse. Sodeč po ostrih izjavah ruskega zunanjega ministrstva bo to le še poslabšalo že tako slabe odnose med Gruzijo in Rusijo, ki sta po vojni v gruzinskih separatističnih pokrajinah Južni Osetiji in Abhaziji pretrgali diplomatske odnose. »Gre za protirusko provokacijo gruzinskega predsednika Mihaila Saakašvilija. Njegov režim trpi za kronično špijonomanijo,« so bili ostri v ruskem zunanjem ministrstvu.
Moskva – Na obisku v Rusiji je bil generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rassmussen. Z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom se je pogovarjal o krepitvi sodelovanja med Rusijo in zavezništvom. Njegov obisk je priprava na bližnji vrh Nata v Lizboni, kjer naj bi sprejeli novo strategijo za 21. stoletje, v kateri so namenili veliko pozornost tudi Rusiji. »Želimo si, da bi v njej upoštevali naše varnostne interese, da širitev Nata ne bi postala avtomatska in da bi naši odnosi temeljili na partnerstvu,« so svoje želje sporočili v Kremlju.
Salehard – Salehard je upravno središče Jamalo-Nenškega avtonomnega okrožja na zahodu Sibirije in edino mesto na svetu, ki leži prav na polarnem krogu. Tako v carskih kot v sovjetskih časih so tja pošiljali politične izgnance, vse od odkritja ogromnih energetskih bogastev pred 40 leti pa prebivalci iz nekdanjih republik Sovjetske zveze tja prihajajo prostovoljno. V zadnjih letih prevladujejo delavci iz obubožanih srednjeazijskih republik, kakor sta Tadžikistan in Kirgizija, ki pa jim je vstop dovoljen šele po predložitvi dokazila o delovnem mestu in nastanitvi. Tako poskušajo v eni najbogatejših in za življenje najdražjih ruskih regij preprečiti poglabljanje socialnih problemov. Toliko bolj, ker je zaradi surovih podnebnih razmer življenje tam vse prej kot preprosto.