TBILISI, GORI, ERGNETI – Gruzija je ob 16. uri po srednjeevropskem času prekinila ogenj in ruskemu predstavniku v Tbilisiju predala sporočilo, da z območja konflikta umika svoje enote. Rusija je kmalu zatem potrdila, da je sporočilo res prejela, da pa po njenih navedbah gruzinske informacije ne držijo. Ruski tanki so še naprej hrumeli proti Goriju, ruska letala pa so zvečer še enkrat udarila po tovarni letal, ki je od gruzinske prestolnice oddaljena komaj nekaj kilometrov. Tbilisi je preplavilo hupanje avtomobilov, med prebivalci pa je znova zavladal strah, da bo Rusija zasedla vso Gruzijo. Pozno zvečer so agencije vendarle sporočile spodbudno novico, da je Rusija pripravljena na pogovore.
Od naše dopisnice
Rusija se je pripravljena pogajati z Gruzijo, vendar kot je povedal ruski zunanji minister Sergej Lavrov, gruzinski predsednik Mihail Sakašvili, ki naj bi bil kriv za tisoče ruskih žrtev, ni oseba, s katero je Rusija pripravljena sesti za zeleno mizo. Vendar, kot je kasneje pojasnil Lavrov, to ne pomeni, da Kremelj zahteva prisilno odstavitev gruzinskega predsednika, pač pa le umik gruzinskih čet z ozemlja Južne Osetije in podpis sporazuma o prekinitvi ognja. Pojasnilo je prišlo iz Moskve potem, ko sta ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice in veleposlanik ZDA pri Združenih narodih Zalmay Khalilzad Rusijo obtožila, da želi na silo zamenjati režim v Tbilisiju. Kljub temu v Gruziji mir doslej še ni zavladal. Glavno mesto so zvečer neprestano preletavala ruska vojaška letala, s severa države pa so še vedno poročali o posamičnih bojih.
Čez dan so na severu države divjali hudi boji. Ko smo se zjutraj iz Tbilisija odpravili proti mestu Gori, ki je v sobotnih ruskih bombnih napadih utrpel največ škode, so se proti gruzinskemu glavnemu mestu že pomikali številni begunci. V mesto se nam ni uspelo prebiti. Ob vrnitvi v Tbilisi so gruzinske televizijske postaje že poročale, da so Gori znova bombardirala ruska letala. Tam so se namreč vkopale gruzinske enote, ki so se umaknile iz Chinvalija. »Ruske enote se že pomikajo proti Goriju. Naši vojaki so odločeni, da bodo mesto branili,« je ob 14. uri po lokalnem času sporočil predsednik gruzinskega sveta za nacionalno varnost Aleksander Lomaja. Le dve uri potem je gruzinska vojska tudi tam pokleknila.
Ruske televizijske postaje, ki o sobotnem silovitem ruskem bombardiranju Gruzije po navedbah novinarske kolegice iz Moskve sploh niso poročale, so včeraj predvajale dramatične posnetke Chinvalija, od katerega ni ostalo dobesedno nič. »Gruzinski tankisti so streljali na vse, kar so videli, tudi na ženske in otroke,« je po prihodu v rusko republiko Severno Osetijo izjavil osetijski begunec. Gruzinska stran zatrjuje, da je za dokončno uničenje Chinvalija s sinočnjim bombardiranjem pravzaprav kriva Rusija. Vztraja tudi, da je bilo mesto ob četrtkovi ofenzivi gruzinske vojske skorajda popolnoma prazno in da so prebivalci že takrat zbežali v rusko republiko Severno Osetijo. »Chinvali je mesto duhov, na ulici ni nikogar, prebivalci pa bežijo v Rusijo,« je na nadzorni točki Ergneti ob vrnitvi iz Južne Osetije že v četrtek za Delo povedala Elena Teodoradze, predsednica komisije za človekove pravice gruzinskega parlamenta.
Gruzinski narod je bil na to pripravljen. Čeprav se je bila gruzinska vojska prisiljena umakniti iz Chinvalija, so bili na svoje vojake izjemno ponosni. Zato, ker je morala ruska vojska poleg 58. armade na pomoč poklicati še 78. armado. »Naša vojska je pogumna, vendar brez taktike, zato mislim, da jim vsaj v strateškem smislu pomagajo ameriški vojaški inštruktorji,« je prepričan gruzinski novinarski kolega Georgij. Po podatkih ameriškega State Departmenta je v Gruziji 134 ameriških vojaških inštruktorjev. Ali so tudi oni med 850 tujimi diplomati in državljani, ki so jih včeraj evakuirali iz Tbilisija, ni znano. Evakuirali so jih, ker postaja čedalje verjetneje, da bo ruska vojska vkorakala celo v Tbilisi, ki ga je včeraj vojna že oplazila. Ruska letala so namreč kar dvakrat bombardirala tovarno letal, ki je od glavnega mesta oddaljena komaj deset kilometrov.
Totalno vojno v Gruziji so ves dan napovedovali tudi dogodki v drugi gruzinski separatistični pokrajini Abhaziji, kjer je predsednik Sergej Bagapš že razglasil splošno mobilizacijo. Slika je še bolj črna, ker se lahko konflikt že v kratkem razširi tudi čez meje Gruzije. Ukrajina je namreč zagrozila, da utegne ruski črnomorski floti preprečiti vrnitev v njeno bazo v Sevastopolu na ukrajinskem polotoku Krim. Ruske ladje naj bi proti gruzinski obali odpotovale zato, da bodo naredile morsko blokado, s katero bodo Gruziji preprečili dostavo orožja po morju.