Moskva – Na pozive Združenih držav Amerike in njihovih evropskih zaveznic o uvedbi novih ukrepov proti Iranu, ki ga želijo s tem kaznovati zaradi njegovih domnevnih ambicij o izdelavi jedrske bombe, so se ruski in kitajski diplomati odzvali s skupno izjavo, v kateri so izrazili odločno nasprotovanje tej pobudi.
Rusija se že dolgo zavzema za diplomatsko reševanje iranskega jedrskega vprašanja, zato so na ruskem zunanjem ministrstvu ostro obsodili najnovejše poročilo Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), v katerem so zapisali, da si Iran že od leta 2003 prizadeva izdelati jedrsko bombo, ter govorice o skorajšnjem izraelskem napadu na iranske jedrske objekte.
Podsekretar Vrhovnega iranskega varnostnega sveta (SNSC) Ali Baqeri je v Moskvo pripotoval le nekaj ur pred objavo najnovejšega poročila Mednarodne agencije za jedrsko energijo, ki ga je označil za poskus spodkopavanja ruskih prizadevanj za diplomatsko reševanje iranskega jedrskega vprašanja. »V nasprotju z letom 2010, ko sta Moskva in Peking vendarle privolila v sankcije proti Libiji, Rusija tokrat skoraj zagotovo ne bo popustila,« ocenjuje Vladimir Bartjenjev, strokovnjak za mednarodne odnose na moskovski državni univerzi. Zaradi predsedniških volitev marca prihodnje leto, na katerih se bo premier Vladimir Putin potegoval za tretji predsedniški mandat, je za Rusijo zdaj še toliko bolj pomembno dokazati, da je globalna velesila, ki misli s svojo glavo.
Tudi govorice o izraelskem napadu, podobnemu tistemu, ki so ga leta 1981 izvedli na domnevne jedrske objekte v Iraku, ali napadu na objekte v Siriji leta 2007, naj bi imele predvsem funkcijo mednarodno skupnost prepričati, da podpre sankcije. Moskva nikoli ne bo podprla vojaškega napada, je prepričan Bartjenjev, pa četudi bi imela koristi od visoke cene nafte, ki jo analitiki napovedujejo ob vojaškem konfliktu na Bližnjem vzhodu. Dolgoročno je zanjo precej pomembneje utrditi vlogo regionalnega mirovnega posrednika.
Teheran želi v Šanghajsko organizacijo
Rusko diplomatsko podporo si Iran poskuša zagotoviti tudi tako, da je ruski strani ponudil gradnjo dodatnih jedrskih reaktorjev v jedrski elektrarni v Bušerju, katere gradnjo je leta 1995 prevzela prav Rusija. Kljub pritiskom mednarodne skupnosti, zaradi katerih se je gradnja precej zavlekla, je septembra vendarle začela obratovati. Po poročanju iranske opozicijske organizacije Zeleno gibanje je rusko-iranski poslovni dogovor vreden kar 29 milijard evrov. Rusija oziroma ruski strokovnjak naj bi po pisanju Washington Posta pomagal tudi pri razvoju iranskega jedrskega programa, za kar naj bi v Teheranu angažirali upokojenega sovjetskega znanstvenika Vjačeslava Danilenka. »Nisem jedrski znanstvenik in nisem utemeljitelj iranskega jedrskega programa,« je vpletenost zavrnil v intervjuju za Kommerstant.
Z Rusijo se Iran poskuša zbližati tudi tako, da je vložil prošnjo za polnopravno članstvo v Šanghajski organizaciji za sodelovanje (SCO), kjer ima za zdaj skupaj z Mongolijo in Pakistanom status opazovalca. V regionalni varnostni organizaciji z ambicijami postati protiutež Nata v Srednji Aziji, poleg Rusije in Kitajske, ki imata kot polnopravni članici varnostnega sveta v Združenih narodov pravico veta, sodelujejo še Kazahstan, Kirgizija, Tadžikistan in Uzbekistan. »S sodelovanjem v tem regionalnem bloku bo Iran utrdil vlogo globalnega igralca in tako omehčal ameriške obtožbe o malopridni državi,« je komentiral Bartjenjev. Rusko vodstvo bo s potrditvijo iranske kandidature najverjetneje zavlačevalo, saj bi s tem odločno stopilo na stran Irana. Namesto tega se ne bo postavilo na nobeno stran in bo zavrnilo ukrepe in tesnejše sodelovanje z Iranom, napovedujejo ruski analitiki.