Po ruskem zakonu o delovnih razmerjih pripada ruskim delavcem na leto 28 plačanih dni dopusta, ta čas pa se lahko podaljša za tiste, ki delajo v nevarnih razmerah ali z nevarnimi materiali. V to kategorijo sodijo delavci v rudnikih ter zaposleni na delovnih mestih s povečano radioaktivnostjo in v stiku z drugimi za zdravje škodljivimi materiali. Poleg zakonsko predvidenega dopusta imajo v Rusiji še devet dela prostih prazničnih dni, kar jo po številu dela prostih dni uvršča na tretje mesto v skupini industrijsko najbolj razvitih držav G8. Pred njo sta le Francija in Italija. S plačanim dopustom so v Rusiji velikodušni tudi do tistih, ki ob delu študirajo. Za prvi in drugi izpit jim namreč pripada 40 plačanih dni dopusta, ki se ob vsakem naslednjem izpitu podaljša na 50 dni. Za pripravo diplomskega dela lahko porabijo kar štiri mesece plačanega dopusta.
Od naše dopisnice
Kljub zgledni zakonski zaščiti, ki določa tudi minimalno plačo, 40-urni delovni teden, največ štiri nadure na dan, dolgo bolniško in še daljši porodniški dopust, predvideva pa tudi kazen za pozna izplačila plač, so razmere na ruskem trgu dela vse prej kot rožnate. Številni delavci lahko zato o dopustu samo sanjajo. V državi namreč ni institucije, ki bi zagotavljala spoštovanje zakonskih določil, zato se novodobni ruski kapitalisti na zakone požvižgajo. Da bi se izognili plačilu davkov, zaposlujejo delavce na črno, številni delajo po sistemu »sutki čjerez sutki«, kar pomeni da delajo neprekinjeno 24 ur, nato 24 ur počivajo in se zatem vrnejo na delo. Po celomesečnem delu se rado zgodi, da jim pokažejo vrata, pod nosom pa se lahko obrišejo tudi za zaslužek.
Najlažja tarča za takšno izkoriščanje so prišleki iz drugih držav nekdanje Sovjetske zveze, med katerimi je zaradi restriktivne imigracijske zakonodaje veliko ilegalnih imigrantov. Ti delajo in živijo v najslabših razmerah. Po podatkih Svetovne banke ima Rusija po Združenih državah Amerike največje število migrantov, kar dvanajst milijonov. V želji po zajezitvi ilegalne migracije je bil lani v Rusiji sprejet zakon, ki določa kvote za takšne delavce in njihovo število omejuje na šest milijonov. Posledica zakona ni manjše število prišlekov, ampak večje število delavcev brez dokumentov in s tem brez zakonske zaščite.
Ti težko povezujejo mesec z mesecem in si dopusta nikakor ne morejo privoščiti. Kaj več od oddiha v dači – v številnih primerih je to lesena lopa brez vode in elektrike nekje na obrobju večjega mesta – si težko privoščijo tudi delavci, ki prejemajo povprečne plačo v višini 407 evrov. Za 87 ruskih milijarderjev – tudi tukaj Rusijo prehitevajo le ZDA – je glede dopusta omejitev samo nebo. Superbogataši počitnice sicer čedalje pogosteje preživljajo na razkošnih jahtah, ki rade plujejo tudi v hrvaškem in črnogorskem morju.
Na novo porajajoči se srednji sloj se v zadnjih letih poleg tradicionalnih letovanj na ukrajinskem polotoku Krim, v ruskem črnomorskem letovišču Soči in na bolgarski obali pogosto odloča tudi za dopustovanje v Črni gori, Turčiji in Egiptu. Zaradi specifičnih navad ruskih gostov, predvsem pretiranega popivanja, jih nameščajo v ločene hotelske komplekse. Da ne bi vznemirjali drugih obiskovalcev. Med višjim srednjim slojem sta čedalje bolj priljubljeni turistični točki Rogaška Slatina in Portorož. Predstavniki tamkajšnjih hotelskih kompleksov so na letošnji ruski turistični borzi MITT o ruskih turistih govorili samo v superlativih. Predstavili so jih kot goste, ki se posvečajo predvsem zdravju in lepoti in si v primerjavi z drugimi precej več privoščijo.