Moskva – Kitajski predsednik Hu Jintao se je v Rusiji mudil kar štiri dni. Najprej je v Jekaterinburgu na Uralu sodeloval na zasedanju Šanghajske organizacije za sodelovanje, ki mu je sledilo prvo vrhunsko zasedanje držav BRIK (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska), včeraj pa je bil še na uradnem obisku v Moskvi. Da kitajsko-rusko sodelovanje postaja vse tesnejše, pa ne dokazuje le čas, ki ga je kitajski voditelj prebil v Rusiji, ampak tudi dialog na mednarodnem parketu, kjer stalni članici varnostnega sveta Združenih narodov povezujejo enaka stališča do domala vseh aktualnih vprašanj, pa najsi bo v igri iranski ali severnokorejski jedrski program, Bližnji vzhod ali Sudan.
Od naše dopisnice
Visoki kitajski in ruski predstavniki si v roke sežejo povprečno petkrat na leto, saj se Moskva in Peking o dvostranskem sodelovanju in aktualnih mednarodnih vprašanjih ne pogovarjata le med državniškimi obiski, ampak tudi v okviru zasedanj regionalnih in mednarodnih organizacij, kakršna je G8, kamor je Kitajska vabljena, četudi ni njena članica. »Naši odnosi so na najvišji možni točki. Naj omenim samo Severno Korejo, kjer smo se pogovarjali z največjo mero odkritosti,« je Medvedjev izjavil v intervjuju za kitajsko državno televizijo. V njem je poudaril predvsem kitajsko-rusko sodelovanje v okviru Šanghajske organizacije za sodelovanje in skupine držav v vzponu Brik, ki je že s svojim prvim vrhunskim zasedanjem dokazala, kaj zmore. Ko so namreč predsedniki Rusije, Kitajske, Brazilije in Indije na svojem prvem srečanju podvomili o prihodnosti dolarja kot rezervne valute, je njegova vrednost padla tako v primerjavi z evrom kot z japonskim jenom.
»Kitajsko-ruski odnosi so na najvišji možni točki in najtesneje sodelujemo pri glavnih mednarodnih vprašanjih, kakršni sta jedrsko vprašanje na Korejskem polotoku in iranski jedrski program, s čimer igramo pomembno vlogo pri ohranjanju svetovnega miru in stabilnosti,« je Jintao v intervjuju za skupino ruskih novinarjev poudaril pomen rusko-kitajskega sodelovanja.
Na vrhunskem rusko-kitajskem srečanju so se dotaknili tudi odnosov z novim ameriškim predsednikom Barackom Obamo, o katerem se Moskva in Peking strinjata, da mu je treba dati možnost. Prva bo na svoj račun sicer prišla Rusija, ki bo Obamo na njegovem prvem uradnem obisku gostila že v začetku julija. Fjodor Lukjanov, urednik revije Rusija v globalnih zadevah, je celo mnenja, da bo Rusija dolgoročno prisiljena sodelovati z ZDA, če se bo na ruskem Daljnem vzhodu hotela uspešno upreti kitajski grožnji. »Na ruskem Daljnem vzhodu se Kitajska vse bolj krepi, Rusija pa v svoji strategiji nacionalne varnosti do leta 2020 te grožnje sploh ne upošteva,« je bil kritičen na račun dokumenta, ki ga je Medvedjev podpisal pred mesecem dni.
Hu Jintao se je v Moskvi srečal tudi z ruskim premierom Vladimirjem Putinom, ki je poudaril, da so kitajsko-ruski odnosi odporni proti gospodarskim in političnim pretresom in da jim ne more do živega niti finančna kriza. Tezo je moral sicer podkrepiti s podatki iz lanskega leta, ko je trgovinska menjava med državama dosegla 56 milijard dolarjev. Letošnje podatke je kratko malo zamolčal, saj se je obseg trgovanja v prvem četrtletju letošnjega leta zmanjšal kar za 42 odstotkov.