Moskva – Po govoru ruskega predsednika Vladimirja Putina na zasedanju sveta Nato-Rusija v Bukarešti so svetovni voditelji pozdravili njegove umirjene tone in odmik od retorike hladne vojne. Zdaj počasi prihajajo na dan podrobnosti dogajanja za zaprtimi vrati. Sodeč po njih Putin v Bukarešti vendarle ni bil le ovčka, ampak je pokazal tudi nekaj svoje volčje narave.
Od naše dopisnice
Po poročanju Kommersanta, ki se sklicuje na neimenovanega zahodnega diplomata, je med razpravo o Gruziji ohranil mirno kri, ko pa je beseda nanesla na Ukrajino, se ni več mogel obvladati. Povsem razburjen je menda celo namignil, da bo Moskva v primeru ukrajinskega članstva podprla odcepitev ukrajinskega polotoka Krim in vzhodne Ukrajine.
»George, ti ne razumeš, da Ukrajina sploh ni država. Kaj je to Ukrajina? Del njenega ozemlja je vzhodna Evropa, drugi – in to precej velik del – pa so dobili v dar od nas!« je Putin med razpravo o ukrajinskem članstvu menda navrgel ameriškemu predsedniku Georgeu Bushu. Opozoril da ga je tudi, da bo Ukrajina z vstopom v Nato nehala obstajati, in zagrozil, da bo Rusija podprla odcepitvene težnje v proruskem delu države, kjer večina članstvu v Natu nasprotuje. V Kremlju teh navedb niso potrdili, so pa prokremeljski politologi že dan po zasedanju Nata v svojih televizijskih nastopih v en glas svarili pred ukrajinskim članstvom, ki da bo pripeljalo do razpada države.
Glede Gruzije je bil Putin menda precej bolj umirjen, čeprav tudi tukaj ni manjkalo groženj. Jasno in glasno je namreč ponovil, da Rusija širitev Nata na vzhod razume kot grožnjo svojim interesom, zato bo v primeru gruzinskega članstva na podlagi kosovskega precedensa priznala gruzinski separatistični pokrajini Abhazijo in Južno Osetijo. Na tem območju bo ustanovila tamponsko cono, ki bo njeno ozemlje ločevala od Gruzije kot članice severnoatlantskega zavezništva. Prvi korak v tej smeri bo po navedbah ruskega zunanjega ministrstva obsežna gospodarska podpora uradnemu Suhumiju (Abhazija) in Chinvaliju (Južna Osetija). Moskva nepriznane proruske republike neuradno sicer že vseskozi podpira, pred kratkim pa je proti Abhaziji tudi uradno umaknila trgovinske, gospodarske, transportne in finančne sankcije.
V Bukarešti se niso uresničile domneve, da bodo ZDA v zameno za dogovor z Rusijo glede protiraketnega ščita obrnile hrbet Ukrajini in Gruziji, zbližanja glede protiraketnega ščita pa ni prineslo niti zadnje srečanje med Bushem in Putinom v Sočiju. Bush je v domovino ne glede na to odpotoval zadovoljen. Zveza Nato je namreč podprla načrte o protiraketnem ščitu, ZDA pa so uspešno sklenile tudi pogajanja s Češko, kjer bo stal radar.
Pogajanja s Poljsko, kjer naj bi postavili deset prestreznikov raket, še trajajo, saj želi Varšava iztržiti večjo ameriško pomoč pri posodobitvi oboroženih sil. Hkrati se Poljska pogaja tudi z rusko stranjo. Včerajšnji pogovori med namestnikoma poljskega in ruskega zunanjega ministra sicer niso prinesli napredka. Rusija tako še naprej odločno nasprotuje protiraketnemu ščitu, Poljska pa ameriškemu predlogu o ruskih inšpekcijah na območjih, kjer bodo postavljeni deli ščita, torej tudi na Poljskem. S tem in z zagotovilom, da bodo z aktivacijo protiraketnega ščita počakali, dokler iranska jedrska grožnja ne bo nesporno dokazana, je Washington poskušal omehčati Rusijo, vendar mu to za zdaj ni uspelo.