Moskva – Konec septembra se je na oglasni deski stanovanjskega bloka, v katerem prebivam, pojavilo obvestilo za starše majhnih otrok, naj ob morebitnem sprehodu po parku svojih malčkov ne spustijo z oči. Obstaja namreč velika nevarnost zastrupitve z zastrupljeno hrano, ki jo vsepovsod mečejo ruski lovci na pse. Samo septembra so bile strupene vabe usodne za 70 psov, letos pa je zaradi njih poginilo že tisoč štirinožcev. Ob novem ruskem »hobiju« se množijo tudi sadistične spletne strani, na katerih lovci na pse ponosno pozirajo s fotografijami v strašnih mukah poginulih živali.
»Pozdravljeni, moje ime je Almira. Sem tri mesece stara pasja mladička. Kakor ste že opazili, sem zelo ljubka v svojem puhastem kožuščku :-) Sem zelo aktivna in mirna psička. Zelo rada imam ljudi, še posebno otroke, dobro pa shajam tudi z drugimi psi,« je eden od številnih oglasov, s katerimi ruska zavetišča za živali vabijo k posvojitvi psov. Topel dom najdejo le redki, večina jih konča v 12 državnih in 20 zasebnih zavetiščih, v katerih skrbijo za 17 tisoč zapuščenih živali. Ruska vlada je za zavetišča lani namenila 24,5 milijona dolarjev, vendar je veliko denarja požrla razvpita ruska korupcija.
V Moskvi se po uradnih ocenah klati 26 tisoč potepuških psov, po neuradnih pa kar trikrat toliko. Nanje preži čedalje več sovražnikov, ki so se poimenovali za sanitarne prostovoljce, kolateralna škoda njihove vojne pa so postali tudi hišni ljubljenčki. Po mojem med obema kategorijama ni razlik – oboji so živa bitja, ki si zaslužijo, da smo do njih humani. V svojem manifestu so lovci na pse zapisali, da se z »uničevanjem potepuških psov« borijo proti nalezljivim boleznim in škodljivcem, zato se v ničemer ne razlikujejo od iztrebljevalcev mrčesa in podgan. Vztrajajo, da počnejo zgolj to, kar bi že zdavnaj morale storiti pristojne službe. Na štirinožce se spravljajo tudi z orožjem, sumijo pa jih celo za podtaknjeni požar v moskovskem zavetišču za živali Alma, v katerem je poginilo sedem psov.
Zanje psi niso živa bitja
Lovci na pse se zbirajo na spletnih straneh, kakršne so Pest.net, Vrediteljam.net in ganz.ru, na katerih pred svojimi morilskimi pohodi sladostrasno razlagajo podrobnosti agonije njihovih prejšnjih žrtev in mrtvo hladno analizirajo učinke zadnjega strupa. »Podrobno opisujejo, kako so ubili psa, objavljajo fotografije s trofejami in nasvete o najbolj učinkovitem morilskem orožju,« je nad novim trendom zgrožena 29-letna Vera Lasovec, lastnica poginulega petletnega valižanskega ovčarja z imenom Jaša, za katerega je bila usodna zelena mušnica, za katero ni protistrupa in je smrtonosna tako za živali kot ljudi.
Zavito v koščke salame so jo neznanci raztresli v parku z imenom Petdesetletnica oktobrskega parka, ki so ga odprli v spomin na 50. obletnico oktobrske revolucije. Pred svojim morilskim pohodom so drevesa opremili s fotografijami pogrizenega otroka in naslednjim obvestilom: »Če ne boste upoštevali pravil, bo vaš pes umrl. Pes z nagobčnikom ne more pojesti vabe, pa naj si še tako želi. Povejte prijateljem, naj psa vodijo v park samo z nagobčnikom in na vrvici. Če se bo park spet prelevil v zverinjak, bomo povečali število vab.« Napadi psov so sicer res velik problem in zadnji dostopni podatki iz leta 2008 govorijo o 16.600 ugrizih. A tudi za to statistiko so bolj kot psi odgovorni ljudje, ki so jih zavrgli, ter oblasti, ki še vedno niso pripravile zakonodaje o nujni registraciji hišnih ljubljenčkov.
Krvniki psov le redko končajo na sodišču. »Na žalost policija največkrat zamiži, saj pes zanje ni živo bitje,« je razočarana lastnica škotskega ovčarja Maša Bešina. »Potrebujemo preiskovalne organe, policijo, sodišča, sodnike. Zakon o tem že obstaja, vendar ni volje, da bi se s tem ukvarjali,« je potrdila tudi aktivistka za pravice živali Darja Hmelnicka. Zavzema se, da bi lovce na pse izsledili po računalniških IP-naslovih in prepovedali njihove spletne strani, česar v Rusiji niso storili, čeprav je že v začetku novembra začel veljati nov zakon o internetni cenzuri.
Veliko srce ruskih pasjeljubcev
Ruski ljubitelji psov so stvari vzeli v svoje roke. »V parkih smo organizirali patrulje, ki oprezajo za lovci na pse,« je sporočila Aleksandra Banik, lastnica prikupnega višavskega terierja z imenom Larry. Skupina pasjeljubcev je za informacije o domnevnih storilcih razpisala nagrado v višini 2500 evrov. Da so prebivalci ruske prestolnice veliki ljubitelji psov, dokazuje tudi sodni proces proti varnostniku Borisu Surovu, ki so ga zaradi umora potepuškega psa Rižika (Rdečedlaki), zaščitnega znaka postaje Konjikov, obsodili na dve leti in osem mesecev pogojne zaporne kazni.
Tako kot Rdečedlaki se tudi drugi iznajdljivi brezdomni psi v pasje mrzli ruski zimi zatečejo na postaje podzemne železnice in se kot slepi potniki ves dan prevažajo z metrojem. Zanje skrbijo kontrolorke, strojevodje in potniki, ki so štirinožne klateže posvojili, kar dokazuje tudi bronasti spomenik kužku z imenom Malčik (Fant). Na postaji podzemne železnice z imenom Mendelejevska so ga postavili na izrecno željo Moskovčanov, ki so se z ogorčenjem odzvali na njegovo tragično smrt. Ruska manekenka Julijana je Malčika zaklala z nožem, saj se je v pasji bitki spopadel z njenim čistokrvnim staffordshirskim terrierom. Zaradi vsesplošnega zgražanja se je morala začasno umakniti iz države.
Enako odločno so se Moskovčani odzvali na zadnji val pasjih umorov. Svoje ogorčenje so pokazali na nedavnih demonstracijah, na katerih se je zbralo več sto ljudi, kar je dandanes redkost celo na opozicijskih demonstracijah. Številni udeleženci so nosili table z imeni ubitih pasjih ljubljenčkov, štirinožnim kosmatincem pa na demonstracije niso dovolili, saj so se bali nove zarote s strupom. »Zastrupitve dokazujejo, kako bolna je naša družba. Kakšne družine vzgajajo pasje morilce? Če bi ga ujel, bi ga linčal, pa čeprav bi zaradi tega končal v zaporu,« se je na shodu razburjal priljubljeni ruski igralec Leonid Jarmolnik, za katerega so množične pasje zastrupitve dokaz širjenja fašizma v Rusiji. Odzvala se je tudi mednarodna skupnost. Peticijo proti zastrupitvam, ki jo je objavila na spletni strani www.thepetitionsite.com, je do petka dopoldne podpisalo 42.619 ljudi. (http://www.thepetitionsite.com/174/295/454/crack-down-on-moscows-dog-poisoning-trend)
Organizaciji za zaščito živali Occupy for Animals in Million Actions for Animal rights sta v začetku novembra na Svet Evrope naslovili tudi peticijo proti ukrajinski vladi, ki je v prvem branju že sprejela zakon o dovoljenem »lovu na potepuške pse in mačke« tudi na naseljenih območjih, kjer je lov sicer strogo prepovedan. Peticija je dostopna na spletni strani http://www.change.org/petitions/council-of-europe-stop-ukraine-from-passing-a-law-that-legalizes-hunting-of-cats-and-dogs.
Med nami so rojeni morilci
Na ruski spletni strani za ljubitelje živali zhivoderam.net so izdelali profil lovcev na pse. V glavnem naj bi šlo za posameznike moškega spola od pozne pubertete do srednjih let, ki se z umori živali odzivajo na težavno odraščanje in druge frustracije. »Umor je zanje najbolj dostopna sprostitev. Ker so čustveno nerazviti in nesposobni intimnih odnosov, se osredotočajo na najbolj primitivne obrambne mehanizme, kot so iskanje sovražnika, agresija in kazen. Mladi lovci na pse skoraj vedno prihajajo iz družin srednjega razreda in velikim čustvenim mankom.« V rizično skupino uvrščajo tudi poklice z visoko izpostavljenostjo stresu, kot so srednji menedžerji, birokrati in uslužbenci varnostnih služb. »Če niso kos svojim družbenim vlogam, se poskušajo realizirati kot lovci na pse.« Svoje razmišljanje sklenejo z opozorilom, da so s sadizmom do živali svoje morilske pohode začeli tudi številni množični morilci. To velja tudi najbolj znanega slovenskega psihopata Metoda Trobca.