Moskva – Na dvodnevnem obisku v Rusiji je izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki pri ruskem predsedniku Dmitriju Medvedjevu in premieru Vladimirju Putinu poskuša dobiti podporo za uvedbo »paralizirajočih« sankcij proti Iranu, kakor se je izrazila ameriška državna sekretarka Hillary Clinton. V Iranu so pred tednom dni razglasili, da bodo začeli pridobivati visoko obogateni uran, zato so ZDA in Izrael okrepili prizadevanje za ostrejše ukrepe proti islamski republiki. Celo Rusija, ki je bila vseskozi najglasnejša zagovornica iranske pravice do civilnega jedrskega programa, zdaj izraža bojazen, da pod to pretvezo nastaja atomska bomba, do katere bi se lahko Iran po domnevah jedrskih strokovnjakov dokopal v enem letu.
Od naše dopisnice
Izraelski premier je na prvem uradnem obisku v Rusiji, odkar je pred letom dni prevzel to funkcijo. Septembra lani je v Moskvo pripotoval na tajno misijo, s katero so javnost seznanili izraelski mediji, ki so poročali, da je bil obisk povezan s skrivnostno rusko ladjo Artic See, za katero se je izgubila vsaka sled, po trditvah Mosada pa je menda prevažala protiraketne sisteme S-300, namenjene Iranu. Tema visokega izraelskega obiska je tokrat podobna, kakor je bila takrat – grožnja jedrskega Irana.
Iz ust ruskih predstavnikov je v zadnjih dneh slišati vse več kritik na račun iranskega jedrskega programa. Prav v tem vidi Izrael priložnost, da od Rusije vendarle dobi podporo za poostrene sankcije. Doslej je kot ena od petih stalnih članic VS OZN temu vztrajno nasprotovala. »Če bo Rusija privolila v sankcije, jim bo nasprotovala le še Kitajska osamljena, in bo mogoče začela govoriti z istim glasom kakor zahodne države. Zato je tako pomembno, da prepričamo rusko vodstvo,« je za izraelski časnik Haarec povedal neimenovani izraelski predstavnik.
Misija ne bo enostavna, saj je podsekretar ruskega varnostnega sveta Vladimir Nazarov že dal vedeti, da se je Rusija pripravljena pogovarjati o ostrejših ukrepih, vendar ne takšnih, ki bi Iran »stisnili v kot«. »Sankcije proti Iranu morajo biti sorazmerne z grožnjo, ki jo pomeni iranski jedrski program, in ne smejo kaznovati iranskega naroda,« je poudaril v intervjuju za Interfaks.
Za izraelska ušesa niso bile blagodejne niti njegove izjave glede prodaje naprednih protiraketnih sistemov S-300 Iranu. »Podpisali smo pogodbo, ki smo jo dolžni uresničiti, čeprav se tega še nismo lotili. Ker gre za orožje, ki ima izključno obrambno naravo, ga mednarodne sankcije ne prepovedujejo,« je poudaril Nazarov. Hkrati je spomnil, da je Rusija v času vojne z Gruzijo pozvala mednarodno skupnost, naj Gruziji neha pošiljati orožje, a ji nihče ni prisluhnil, tudi Izrael ne. Že pred tem je iranski veleposlanik v Rusiji Mahmud Reza opozoril, da bi odpoved pogodbe negativno vplivala na ruski ugled po vsem svetu.
Z naprednimi protiraketnimi sistemi S-300 bi Iran močno okrepili svojo obrambno sposobnost, kar bi močno otežilo izraelski napad na Iran, podoben tistemu na Irak leta 1981, v katerem so uničili tamkajšnji jedrski reaktor. Vojaški odziv za Rusijo ne pride v poštev. »Vsakršna vojaška akcija bi razmere pripeljala do vrelišča, kar bi imelo negativne posledice za ves svet, tudi za Rusijo, ki je soseda Irana. V vrhovnem svetu Ruske federacije poskušamo z našimi partnerji prepričati zainteresirane države, da je vojaška rešitev zelo nevarna in zato nedopustna,« je Nazarov predstavil rusko stališče.
Na dnevnem redu je tudi bližnjevzhodni konflikt, kjer se Rusija že nekaj časa ponuja za organizatorko mirovne konference, na katero hoče povabiti tudi gibanje Hamas. Temu Izrael odločno nasprotuje, zato je prejšnji teden ostro obsodil obisk vrhovnega voditelja Hamasa Halida Mašala, ki se je v Moskvi srečal z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Tema pogovorov je tudi izraelsko-rusko vojaško sodelovanje, predvsem ruski nakup izraelskih brezpilotnih letal v skupni vrednosti 100 milijonov dolarjev in gradnja vojaškega letala, pri katerem bi ogrodje izdelali ruski, elektronske sisteme pa izraelski strokovnjaki.