Moskva – Ruski predsednik Vladimir Putin je sprejel odločitev o krepitvi diplomatskih vezi z gruzinskima separatističnima pokrajinama Abhazijo in Južno Osetijo, ki sta na ruske oblasti pred kratkim naslovili prošnjo za priznanje, k temu pa je ruska duma že pozvala tudi Putina. Gruzinski predsednik Mihail Saakašvili je nemudoma sklical izredno zasedanje varnostnega sveta, po katerem je gruzinski zunanji minister David Bakradze označil rusko odločitev za »legalizacijo de facto odcepitve«. Poznavalci so, nasprotno, prepričani, da se Rusija za priznanje separatističnih režimov na postsovjetskem prostranstvu ne bo odločila, saj se boji podobnih zahtev znotraj svojih meja, denimo na Severnem Kavkazu.
Od naše dopisnice
Rusija je pred časom že odpraavila gospodarske, finančne in transportne sankcije proti Abhaziji, zdaj pa je ta ukrep še dopolnila in vanj vključila tudi Južno Osetijo. Putin je namreč naložil vladi, naj z obema separatisitčnima režimoma okrepi sodelovanje na vseh področjih. V skladu s temi navodili bo ruska vlada v kratkem priznala podjetja in druge organizacije, registrirane na podlagi abhazijske in južnoosetinske zakonodaje, tamkajšnjim prebivalcem pa bo zagotovila tudi konzularna predstavništva.
»Naš osnovni motiv je poskrbeti za interese prebivalcev Abhazije in Južne Osetije, tudi za tam živeče ruske državljane. S svojimi ukrepi ne želimo spodbuditi konfrontacije z oblastmi Gruzije,« so sporočili iz ruskega zunanjega ministrstva. Povzročili so prav to in gruzinske oblasti so rusko zbliževanje z uradnim Suhumijem in Chinvalijem nemudoma ostro obsodile. »To je v nasprotju z vsemi normami mednarodnega prava in na to odločitev bomo odgovorili z vsemi možnimi diplomatskimi, političnimi in pravnimi sredstvi,« je po zasedanju gruzinskega varnostnega sveta sporočil gruzinski zunanji minister Bakradze. Gruzinski predsednik Saakašvili je o »enostranskih ukrepih ruske strani« po telefonu obvestil visokega predstavnika Evropske unije Javierja Solano, ki je v izjavi svoje tiskovne predstavnice izrazil zaskrbljenost nad enostranskimi odločitvami in sporočil, da je mogoče take konflikte reševati le z dialogom. ZDA in Velika Britanija sta poudarili, da želi Rusija s svojimi dejanji spodbuditi napetost v Gruziji, generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer pa je Rusijo pozval, naj svojo odločitev prekliče.
Ruski ukrep si na Zahodu razlagajo kot maščevanje za podporo gruzinskemu in ukrajinskemu članstvu v Natu na nedavnem vrhu v Bukarešti, kjer akcijskega načrta za članstvo ruskih sosed sicer niso podprli. Rusko nagajanje radi povezujejo tudi s priznanjem neodvisnosti Kosova, ki ga je Rusija označila za precedens, na podlagi katerega bo spremenila svoja stališča do separatističnih pokrajin na postsovjetskem prostranstvu.
Kar 60 odstotkov prebivalcev Abhazije in Južne Osetije je Rusov, zato Rusija ti dve pokrajini že dolgo neuradno podpira. Tako gospodarsko kot tudi vojaško. Podoben je položaj v moldavski Pridnestrski republiki, ki pa je Rusija v zadnji ukrep ni vključila. Predvsem zato ne, ker so ruske oblasti v zameno za moldavsko odpoved članstvu v Natu pripravljene podpreti ozemeljsko celovitost Moldavije. Dogovor o tem sta Kišinjov in Moskva že sklenila, prav zaradi njega pa sta se prejšnji teden prvič v sedmih letih srečala moldavski predsednik Vladimir Voronin in predsednik nepriznane Pridnestrske republike Igor Smirnov. »Spoznali smo, da moramo doseči sporazum o občutljivem in zapletenem vprašanju statusa te pokrajine. Mislim, da bomo vprašanje kmalu rešili,« je po sestanku sporočil Voroninov svetovalec Mark Tkaciuc.