Moskva – Novi ukrajinski predsednik Viktor Janukovič je bil na prvem uradnem obisku v Rusiji, kjer se je srečal s predsednikom Dmitrijem Medvedjevom in premierom Vladimirjem Putinom, s katerima je bil njegov predhodnik Viktor Juščenko v ostrem sporu, zato je bil tokratni obisk pravzaprav prvi rusko-ukrajinski vrh v zadnjih dveh letih. Nezavisima Gazeta poroča, da je ruska stran obisk na najvišji ravni potrdila šele, ko se je Janukovič med obiskom v Bruslju odpovedal srečanju s predstavniki Nata. Najbolj pereča tema je plin, pri tej pa včeraj niso prišli daleč.
Od naše dopisnice
Med obiskom v Bruslju je Janukovič zagotovil, da bo Ukrajina ostala zanesljiva tranzitna država za ruski plin, s katerim Evropska unija zadovolji kar 40 odstotkov vseh potreb, kar 80 odstotkov plina pa priteče po ukrajinskih plinovodih. Politik, ki je celo v svojem umestitvenem govoru zatrdil, da ni lutka Kremlja, v Kremlju sploh ni načel najbolj pereče teme ukrajinsko-ruskih odnosov, ampak se je o tem pogovarjal samo s premierom Vladimirjem Putinom. Z njim je poražena predsedniška kandidatka in odstavljena premierka Julija Timošenko lani tudi sklenila dolgoročni plinski sporazum, po katerem Ukrajina za ruski plin plačuje celo višjo ceno od večine evropskih držav – 310 dolarjev za tisoč kubičnih metrov.
Kot je razkril tesni sodelavec ukrajinskega predsednika Anatolij Kinah, meri Ukrajina na znižanje cene na 200 dolarjev za tisoč kubikov, kar bo poskušala doseči z različnimi prijemi. Prvi je tako imenovani beloruski model, v skladu s katerim je Rusiji v zameno za ugodnejšo ceno plina pripravljena prepustiti tretjinsko lastništvo nad ukrajinskim sistemom plinovodov. Drugi je ustanovitev ukrajinsko-rusko-evropskega plinskega konzorcija, ki bi si delil lastništvo nad ukrajinskimi plinovodi, ukrajinski državni plinski velikan Naftogaz bi pridobil ruske in evropske naložbe, lahko bi sodeloval tudi pri gradnji novih ruskih plinovodov in razvoju ruskih plinskih nahajališč. Naftogaz je v resnih finančnih težavah in je z ruskim Gazpromom prav včeraj sklenil sporazum o odlogu plačila 2,8 milijard dolarjev vrednega dolga za ruski plin, zato Rusija nad idejo menda ni navdušena. Pravzaprav je prvi mož Gazproma Aleksej Miller pred dnevi že dal vedeti, da Rusija ni pripravljena spremeniti plinskega dogovora, saj ji ta v celoti ustreza.
Ukrajinska stran ima v ognju več želez, in če ne bo šlo zlepa, bo Rusijo menda poskušala prepričati zgrda. Po pisanju Kommersanta bo zagrozila z obnovitvijo izvoza lastnega plina na Poljsko in Madžarsko ter v Romunijo, s čimer bi bil Gazprom prikrajšan za izvoz petih milijard kubičnih kilometrov plina na leto, kolikor ga je Ukrajina do leta 2006 vsako leto izvozila v omenjene države. Druga strategija je povezana z gradnjo plinskih terminalov v Ukrajini, kjer bi uparjali utekočinjeni plin iz Katarja in Alžirije in ga potem ceneje od ruskega prodajali v zahodno Evropo. Tudi to bi bilo za Gazprom precejšnja izguba prihodkov.
Podobna grožnja sta za Ukrajino ruska plinska projekta Severni in Južni tok, ki jo bosta obšla in bo zato ob precej prihodkov, ki jih dobiva na račun transportnih tarif. Zaradi tega želi Ukrajina prepričati rusko vodstvo, naj projekt Južni tok, v katerem sodeluje tudi Slovenija, nekoliko spremeni ali se mu celo odpove.
Janukovič bi podaljšal pogodbo za Sevastopol
Še zadnji ukrajinski adut je krimsko pristanišče Sevastopol, kjer je sedež ruskega črnomorskega ladjevja. Najemna pogodba se izteče leta 2017 in Janukovič je včeraj namignil, da jo je pripravljen podaljšati. To je za Rusijo izjemnega pomena, saj ji zagotavlja, da Ukrajina dejansko ne namerava postati polnopravna članica Nata. Čeprav Janukovič vztrajno ponavlja, da bo Ukrajina ostala nevtralna država, je v Rusiji nemalo živčnosti sprožila že napoved generalnega sekretarja Nata Andersa Fogha Rasmussena, da se bo že v kratkem srečal z novim ukrajinskim predsednikom.