Moskva – »Če bo članstvo Ukrajine in Gruzije v Natu postalo praktično vprašanje, bo to imelo resne posledice za naše odnose z Združenimi državami ter tudi odnose z Natom kot organizacijo,« je ruski zunanji minister Sergej Lavrov poskrbel za ohranjanje pritiska na ameriškega predsednika Georga Busha. Ta se v znak podpore ukrajinskemu članstvu danes odpravlja v Ukrajino, ki ji kljub iskreni želji ne bo mogel zagotoviti, da bo skupaj z Gruzijo že na vrhu v Bukarešti povabljena v severnoatlanstsko zavezništvo. Proti temu sta se namreč javno že izrekli Nemčija in Francija; zato sta bili že deležni obtožb, da sta podlegli ruskemu energetskemu izsiljevanju.
Od naše dopisnice
»Kar se tiče skorajšnjega vrha Nata v Bukarešti, sem prepričan, da je ameriška administracija odločena storiti vse, da bo postalo članstvo Ukrajine in Gruzije neizogibno. Washington je stopil na pot prisiljenega in bliskovitega članstva Gruzije in Ukrajine v Natu,« je v dneh pred vrhunskim zasedanjem opozoril ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Združene države je s tem želel opomniti, da bodo v primeru potrditve akcijskega načrta Gruzije in Ukrajine padla v vodo pogajanja glede protiraketnega ščita v vzhodni Evropi, Nato pa, da lahko pozabi na vrnitev k sporazumu o konvencionalnem orožju v Evropi, od katerega je Rusija odstopila decembra lani.
»Rusko federacijo pozivamo, da prekliče svoj umik in se skupaj z nami prizadeva za dosego dogovora na podlagi vzajemnih ukrepov, s katerimi bomo ohranili ta zgodovinski sporazum,« so v Bruslju v petek apelirali k preklicu moratorija. Moskvo so hkrati tudi opozorili, da bodo v nasprotnem tudi sami prenehali izvajati določila iz sporazuma. Rusija je od njega enostransko odstopila decembra lani, ker članice Nata še niso ratificirale dopolnjene pogodbe iz leta 1999, v nos pa so ji šle tudi Natove inšpekcije v Rusiji in zahteve po umiku njene vojske iz Gruzije in Moldavije. V Bruslju zdaj sporočajo, da so v primeru ruske izpolnitve obvez do Moldavije in Gruzije pripravljeni na ratifikacijo dopolnjenega sporazuma. Rusija, ki je moratorij razglasila kot odgovor na ameriški protiraketni ščit v vzhodni Evropi in načrt o širitvi Nata na vzhod, se na ponudbo še ni odzvala. To bo najverjetneje storila šele v Bukarešti, ko bo znano, kakšno odločitev bo zavezništvo sprejelo glede članstva Kijeva in Tbilisija.
»Če bodo potrdili akcijski načrt za članstvo Ukrajine in Gruzije, bo to pravi škandal, posebej če se bo zasedanja udeležil tudi Putin,« je opozoril Fjodor Lukjanov, urednik časopisa Rusija v globalnih zadevah. Rusija se proti širitvi Nata na vzhod že dolgo bori z grožnjami in diplomatsko ofenzivo. Ruski predsednik Vladimir Putin je tako grozil Ukrajini z usmeritvijo raket proti Kijevu, opozarjal pa je tudi, da večina Ukrajincev članstva ne podpira. Gruziji v Moskvi na drugi strani grozijo s priznanjem njenih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije. »Nihče ne bo nikoli iztrgal Abhazije od Gruzije. Želim, da je to vsem jasno, tudi Moskvi,« se je na neprestane ruske grožnje pred dnevi odzval gruzinski predsednik Mihail Saakašvili. Ta je med nedavnim obiskom v Washingtonu od Busha že dobil podporo za članstvo.
Poleg groženj je Rusija okrepila tudi diplomatsko dejavnost, s katero je na svojo stran že pridobila tudi Nemčijo in Francijo, ki sta se izrekli proti ukrajinskemu in gruzinskemu članstvu. Putin je o tej temi s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem brez dvoma govoril v petkovem telefonskem pogovoru, z nemško kanclerko Angelo Merkel pa sta se aktualnemu vprašanju posvetila že med njenim nedavnim obiskom v Moskvi. Takoj za njim je namreč Merklova začela na glas opozarjati, da na vzhodu in jugu Ukrajine članstvu v Natu odločno nasprotujejo. Kako razklana je Ukrajina glede članstva v Natu, dokazujejo nedavni pripetljaji v ukrajinskem parlamentu, kjer je to vprašanje med drugim pripeljalo celo do pretepa.
V ofenzivi proti članstvu Gruzije in Ukrajine posega Rusija tudi po barantanju. Namestnik ruskega zunanjega ministra Aleksander Gruško je tako v petek v zameno za nesprejetje teh dveh nekdanjih sovjetskih republik ponudil bolj aktivno vlogo Rusije pri Natovih operacijah v Afganistanu.