Moskva – Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki je pripotovala na dvodnevni uradni obisk v Rusijo, se bo danes sestala z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom in zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. V Moskvi si bo predvsem prizadevala dobiti podporo za nove sankcije proti Iranu, napovedane, če do konca leta ne bo ustavil bogatenja urana. Rusija in Kitajska vztrajata pri miroljubni naravi iranskega jedrskega programa, zato v varnostnem svetu Združenih narodov vsakič znova preprečita sprejetje strožjih kazni proti kljubovalni islamski republiki. Po zadnjih izjavah ruskega vodstva je mogoče sklepati, da potuha ne bo trajala v nedogled. »Rusko stališče je jasno: Sankcije le redko pripeljejo do zaželenih rezultatov, vendar so v nekaterih primerih neizogibne,« je Medvedjev poudaril po septembrskem srečanju z ameriškim predsednikom Barackom Obamo v New Yorku.
Od naše dopisnice
Bolj kooperativno stališče Rusije glede Irana je mogoče pripisati tudi ruski zadregi zaradi afer, povezanih z domnevno široko razpredenim orožarskim in jedrskim sodelovanjem med Rusijo in Iranom, o čemer so se v zadnjem času razpisali predvsem britanski mediji. Timesonline.co.uk je prejšnji teden razkril, da so Iranu pri razvoju jedrske bombe domnevno pomagali ruski strokovnjaki, s poimenskim seznamom pa je rusko vodstvo med precej skrivnostnim obiskom v Moskvi menda seznanil izraelski premier Benjamin Natanjahu. Že pred tem je s Times pisal, da je ruska ladja Arctic Sea, ki je konec julija na plovbi iz Finske v Alžirijo izginila z radarskih zaslonov, prevažala v Iran ruske protiraketne sisteme S-300, s katerimi bi Iran tako okrepil svojo obrambo, da ga Izrael brez sodelovanja Združenih držav Amerike ne bi mogel pokoriti. Da ni šlo le za ugibanje, je mogoče sklepati po tem, da je izraelski predsednik Šimon Peres pripotoval v Moskvo le dan po odkritju skrivnostne ladje, do katere so ruske preiskovalce menda pripeljali prav namigi izraelskega Mosada.
Pogajanja o drugačnem protiraketnem ščitu
Na dnevnem redu bo tudi večji ruski prispevek k stabilizaciji Afganistana, bližnjevzhodni mirovni proces, severnokorejski jedrski program, nov sporazum o neširjenju jedrskega orožja, ki bo nadomestil Start 1, katerega veljavnost se izteče 5. decembra, in modificirani ameriški protiraketni sistem. O njem so ameriški in ruski pogajalci včeraj začeli nov krog pogajanj, ki pa je potekal za tesno zaprtimi vrati. Skope informacije, ki so pricurljale v medije, kažejo, da stvari vendarle niso tako brezupne, kakor se je zdelo doslej.
Tiskovna predstavnica ameriškega State Departmenta Ellen Tauscher je zavrnila navedbe ameriških medijev, češ da Združene države Amerike razmišljajo o namestitvi delov jedrskega dežnika v Ukrajini, kar je v Rusiji povzročilo nemalo razburjenja. Po pisanju ameriškega tednika Defence News imajo Američani z Ukrajino drugačne načrte: »Na prvih ameriško-ruskih pogajanjih o protiraketnem ščitu bodo Združene države predstavile predlog o skupnem radarskem polju, kjer bi prišli v poštev tudi radarji v Armavirju na jugu Rusije in Gabali v Azerbajdžanu, pa tudi nekatera mesta v Ukrajini.« Optimizem zbujajo tudi izjave ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova. »Novi ameriški načrt, s katerim hoče administracija Baracka Obame nadomestiti načrtovano postavitev dežnika na Poljskem in Češkem, je dober temelj za nadaljevanje dialoga in na podlagi prve ocene za nas ni grožnja, kakršna so bili prejšnji načrti,« je dejal Lavrov.
Hillary Clinton se bo srečala tudi s predstavniki ruskih nevladnih organizacij, obiskala pa bo tudi legendarno radijsko postajo Eho Moskvi. Že prejšnji teden, ob tretji obletnici umora ruske preiskovalne novinarke Ane Politkovske, je izrazila zaskrbljenost zaradi smrti 18 novinarjev, ki so bili v Rusiji ubiti od leta 2000. Opozorila je še, da je samo en primer dobil sodni epilog. »Neuspeh pri iskanju krivcev spodkopava prizadevanja za krepitev vladavine prava, odgovornost vlade in boj proti korupciji,« je že pred odhodom v Moskvo posvarila ruske oblasti.