Moskva – V Jekaterinburgu se je končal dvodnevni rusko-nemški vrh, posvečen krepitvi sodelovanja med Rusijo in Nemčijo, ki je največja ruska trgovinska partnerica. Blagovna menjava je pred krizo znašala kar 57 milijard ameriških dolarjev, nemške investicije v Rusiji pa dosegajo kar 17 odstotkov vseh investicij. »Nemčija je naš glavni strateški partner, s katerim imamo na tisoče poslovnih kontaktov. Gospodarsko sodelovanje med državama je okrevalo in je skorajda na ravni iz leta 2008,« je na skupni tiskovni konferenci poudaril ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Dal je vedeti tudi, da Nemčijo vidi kot gibalo novoustanovljenega evropsko-ruskega partnerstva za modernizacijo.
Od naše dopisnice
Evropska unija se je v okviru partnerstva za modernizacijo zavezala, da bo Rusijo zalagala s tehnologijo, naložbami in izobraževalnimi programi, v zameno pa pričakuje demokratične reforme in odpiranje ruskega gospodarstva. Medvedjev je trenutno zaposlen predvsem z visokotehnološkim projektom Skolkovo, ki je nekakšna ruska Silicijeva dolina. Nemška podjetja je pozval k naložbam v ta projekt, želi pa si, da bi nemški strokovnjaki sodelovali tudi pri upravljanju.
Obetavno sodelovanje s Siemensom
Še posebno veliko si Rusija obeta od Siemensa, ki namerava v Skolkovem postaviti svoj center, o čemer je predsednik Skolkova in naftni oligarh Viktor Vekselberg s predsednikom upravnega odbora Siemensa AG Petrom Loescherjem v Jekaterinburgu že podpisal memorandum o sodelovanju. Podoben memorandum je Siemens sklenil tudi z ruskimi železnicami, s katerimi namerava ustanoviti skupno podjetje, ki bo moderniziralo ruske železniške proge in skrbelo za proizvodnjo in oskrbovanje modernih ruskih električnih vlakov, državnim konglomeratom Rostehnologi in državnim hidroenergetskim podjetjem RusHidro.
Čeprav se zaveda, »da ne gre za rusko-nemško zadevo, ampak za vprašanje med Evropsko unijo in Rusijo«, je Medvedjev je na nemško kanclerko Angelo Merkel pritisnil tudi s prošnjo za uveljavitev brezvizumskega režima med Rusijo in Evropsko unijo, zato je prevladal občutek, da je Nemčija za Rusijo nekakšen trojanski konj za njene interese v Evropski uniji. »Obvezno se bomo posvetili temu vprašanju,« je obljubila Merklova, hkrati pa dodala, da se to »ne bo zgodilo tako hitro.«
Da je Rusija pripravljena na brezvizumski režim, je pred dnevi izjavil tudi ruski premier Vladimir Putin. »Pred leti sem govoril, da moramo za to še veliko storiti, predvsem okrepiti meje. To nas še vedno čaka, vendar smo ne glede na to tehnično pripravljeni na prehod k brezvizumskemu režimu,« je poudaril premier. Rusija je Evropski uniji že predstavila osnutek predloga, ki po besedah ruskega veleposlanika pri EU Vladimirja Čižova govori samo o odpravi vizumov za kratkotrajna potovanja in predlaga »svobodo gibanja, ki jo uživajo državljani EU, ko gre za zaposlovanje.«
Odprava evropskih vizumov slej ko prej trd oreh
Na omenjeni predlog se je že junija negativno odzval namestnik predstavnika evropske komisije v Rusiji Michael Webb: »Predlog bomo proučili, a kot je predsednik evropske komisije Barosso že pojasnil predsedniku Medvedjevu, v Evropski uniji o tem ni soglasja, zato zdaj ne moremo uveljaviti brezvizumskega režima.« Proti odpravi evropskih vizumov za ruske državljane so predvsem baltske države, ki menijo, da bi morali takšen režim najprej uveljaviti z Ukrajino, Gruzijo, Moldavijo, Belorusijo, Armenijo in Azerbajdžan. Čeprav so se pogovori o brezvizumskem režimu z Moskvo začeli na evropsko-ruskem vrhu v Sankt Peterburgu leta 2003, je Rusija po mnenju Unije še zdaj »na začetku tega procesa.«
Na koncu srečanja je Merklova načela tudi vprašanje svobode govora v Rusiji, pozvala pa je tudi k iskanju krivcev za smrt ruske borke za človekove pravice Natalije Estemirove. Hkrati je od Rusije zahtevala tudi visoka predstavnica Evropske unije Catherine Ashton. »Narobe je misliti, da preiskava ne poteka. Takšni primeri nikoli ne pripeljejo do hitrega epiloga,« je poudaril Medvedjev in dodal, da so morilca že identificirali. Na poziv Merklove k spoštovanju svobode govora je Medvedjev izrazil pripravljenost na dialog in poudaril, da sta spoštovanje človekovih pravic in oblikovanje demokratične civilne družbe ena od njegovih prednostnih nalog.