Moskva – Vrhovna rada, 450 članski ukrajinski parlament, je z minimalno večino 226 glasov Julijo Timošenko včeraj vendarle potrdil za predsednico vlade. Na prvem glasovanju, ki je potekalo pred dobrim tednom dni, je mandatarki spodletelo le za en glas. Po protestih njenih privržencev, v katerih so ti zatrjevali, da je šlo za manipulacijo z elektronsko glasovalno napravo, so tokrat glasove potrjevali z dvigom rok. Opozicijska Stranka Regij, nekdanjega premierja Viktorja Janukoviča,ki je na volitvah dobila največ glasov, se je odločila za obstrukcijo.
Od naše dopisnice
Stranka Blok Julije Timošenko in stranka Naša Ukrajina predsednika Viktorja Juščenka sta tesno večino dobili na nedavnih predčasnih parlamentarnih volitvah. Med partnerjema, ki sta pred tremi leti skupaj izpeljala oranžno revolucijo, sicer pogosto prihaja do trenj, zaradi katerih je bila Timošenkova med prvo oranžno koalicijo že odstavljena z mesta predsednice vlade. Tudi zato je nova stara predsednica ukrajinske vlade poslance pred glasovanjem pozvala k enotnosti: »Izvolili smo dve skupini domoljubov, ki bosta visoko ponesli zastavo naše države. Današnje glasovanje pomeni trenutek resnice za našo demokratično koalicijo.«
Potrditev pomeni predvsem zmagoslavno vrnitev Timošenkove v ukrajinsko politiko, ki ostaja razklana. Ambiciozno političarko, znano po brezmadežno belih oblačilih, tradicionalno spletenih laseh in vznesenih govorih, namreč podpirajo predvsem v zahodnem, na Evropo naslonjenem delu države, na proruskem vzhodu Ukrajine, pa je močno osovražena.
Timošenkova je že nekajkrat zagrozila z razveljavitvijo privatizacijskih procesov v postsovjetski Ukrajini in s tem prestrašila nekatere tuje vlagatelje. Pred tokratnimi volitvami je denimo posebej napovedala državni nadzor nad cenami nekaterih dobrin, zlasti naftnih derivatov in revizijo pogodb, po katerih država prejema zemeljski plin od Rusije. Na napoved se je že odzval tiskovni predstavnik Gazproma Sergej Kuprijanov: »Če bo nova vlada poskušala spreminjati veljavne dogovore bodo nastale nepremostljive težave. Izjave nekaterih ukrajinskih strank so za nas zaskrbljujoče.« Leta 2004 sta med Ukrajino in Rusijo glede cen zemeljskega plina že nastala dva večja spora, ki so ga čutili tudi v Evropi, saj je Ukrajina pomembna tranzitna pot za ruski zemeljski plin v Evropsko unijo.
Poleg vstopa v Evropsko unijo se Timošenkova spogleduje tudi z vstopom v zvezo Nato, ki pa ga podpira le 30 odstotkov Ukrajincev. Na vzhodu države to namreč razumejo predvsem kot odpiranje vrat osovraženemu ameriškemu imperializmu.
46-letna Timošenkova je najbogatejša državljanka Ukrajine, svoje premoženje pa si je pridobila prav po zaslugi trgovanja s plinom, od koder tudi vzdevek »plinska princesa«. Zaradi domnevnega prisvajanja državnih sredstev med vodenjem Združenih energetskih sistemov je bila nekaj časa celo v priporu. Vse obtožbe proti njej so kasneje sicer v celoti ovrgli. »V zaporu je bilo zanjo zelo težko. Takrat je začela sanjariti o maščevanju za tiste, ki so jo spravili v zapor. Od takrat se ne boji več ničesar,« meni znani ukrajinski politolog Viktor Nibuženko, ki je bil pred leti njen tesen sodelavec. Med leti 1999–2001, ko je državo vodil še predsednik Leonid Kučma, je bila Timošenkova tudi podpredsednica vlade, zadolžena za energetiko, odstavljena pa je bila prav zaradi omenjenih obtožb.