Ruski predsednik Vladimir Putin je spet v sedlu. Vsaj tako je mogoče sklepati po napornem urniku zadnjega tedna, s katerim je dokončno poskušal utišati govorice o zdravstvenih težavah. Včeraj je v Bruslju ostro kritiziral evropsko energetsko regulativo, v skladu s katero dobavitelj plina ne more biti hkrati tudi lastnik plinovoda, kakršen je načrtovani Južni tok. Poudaril je, da nova pravila o že dogovorjenih projektih ruskega plinskega monopolista Gazproma načenjajo zaupanje. Protiruska je po njegovem mnenju tudi evropska nepripravljenost po uvedbi brezvizumskega režima z Rusko federacijo, saj s tovrstnim privilegijem razpolaga že 40 držav, med njimi tudi geografsko tako oddaljene, kot so Venezuela, Honduras in Mehika....
Ruski predsednik Vladimir Putin je spet v sedlu. Vsaj tako je mogoče sklepati po napornem urniku zadnjega tedna, s katerim je dokončno poskušal utišati govorice o zdravstvenih težavah.
Včeraj je v Bruslju ostro kritiziral evropsko energetsko regulativo, v skladu s katero dobavitelj plina ne more biti hkrati tudi lastnik plinovoda, kakršen je načrtovani Južni tok. Poudaril je, da nova pravila o že dogovorjenih projektih ruskega plinskega monopolista Gazproma načenjajo zaupanje. Protiruska je po njegovem mnenju tudi evropska nepripravljenost po uvedbi brezvizumskega režima z Rusko federacijo, saj s tovrstnim privilegijem razpolaga že 40 držav, med njimi tudi geografsko tako oddaljene, kot so Venezuela, Honduras in Mehika.
Dan prej je zaradi sprejemanja protiruskih ukrepov ostro kritiziral Združene države Amerike. Na zakon o Magnickem, s katerim so v Washingtonu podprli sankcije proti domnevnim ruskim kršiteljem človekovih pravic, so se v Moskvi odzvali z zakonom o prepovedi posvojitev ruskih sirot s strani Američanov. Ruska duma ga je včeraj potrdila še v tretjem branju, Putin pa mu je že pred tem dal svoj blagoslov. »Mislil sem, da se bo poskušal pokazati kot dober car, ki bo okaral zlobne plemiče, češ zakaj ste sprejeli tako grozen zakon. Gre za dobro naših otrok,« je bil novinar Sergej Lojko razočaran po veliki tiskovni konferenci, ki je trajala kar 4 ure in 33 minut.
Njegova kolegica Marija Solovenko, ki je Putina stisnila v kot glede korupcije, nato jo je kot majhno šolarko posadil na svoje mesto, je bila z odgovorom zadovoljna. »Priznal je, da je sam zaposlil skorumpirane birokrate. Car je gol!«
Putin je dokazal, da se vrača takšen, kakršnega smo bili vajeni med njegovima prvima mandatoma. Deloval je samozavestno, sproščeno in na trenutke nekoliko naduto. Skladni s pričakovanji so bili tudi njegovi odgovori. »Če me udarijo po enem licu, bom udaril nazaj. Ne bom nastavil še drugega. V nasprotnem primeru nas bodo vedno tepli,« je izrekel stavek, ki o njem pove največ.
Atmosfera je bila povsem drugačna kot na njegovi zadnji tiskovni konferenci leta 2008, ki je trajala celo 4 ure in 40 minut. Predvsem zato, ker so ruski novinarji prvič pogumno postavljali provokativna vprašanja. Rusija se je začela spreminjati, z njo pa hočeš nočeš tudi Putin. Iz njegovega besedišča so izginile vsaj grobosti, zaradi katerih je včasih obveljal za pravega neotesanca. Tokrat je res deloval kot večni car nezlomljivega imperija, zato se ne moremo čuditi temu, da mu je ruska novinarska kolegica celo predlagala, da bi po njem poimenovali otok Kurilskega otočja.
Pred novoletno tiskovno konferenco v Kremlju novinarjev verjetno niso kar tako obdarili z zelo velikim koledarjem, na katerem so upodobljeni vsi carji iz dinastije Romanovih, ki bi leta 2013 praznovala 400 let na oblasti, če se leta 1917 ne bi zgodila oktobrska revolucija.
»Ne bojim se neizogibnega,« je Putin zanikal, da bi ga bilo strah konca sveta. Nič manj neizogiben ni konec takšnih in drugačnih vladavin. Predvsem tistih, kjer se vlada s svojega otoka.