Moskva – Avenija Rustaveli, glavna prometna žila gruzinskega glavnega mesta Tbilisi, je spet odprta za promet, saj so varnostne službe včeraj odstranile cestne blokade, ki jih je pred tremi meseci postavila opozicija. Ta se je odzvala stoično, kar dokazuje, da je obisk ameriškega podpredsednika Joeja Bidna pripomogel k začasni konsolidaciji Gruzije. Na debelo uro dolgem srečanju s predstavniki opozicije je Biden sicer poudaril, da se Združene države Amerike ne bodo vtikale v notranjepolitične razmere. Guziji je obljubil nadaljnjo podporo pri prizadevanjih za članstvo v Natu in jo pozval k izpeljavi demokratičnih reform, pri čemer ji je zagotovil tesno ameriško podporo. Pomoč v orožju je zavrnil, kar je pozneje relativiziral ameriški State Department, ki tovrstne pomoči ne izključuje.
Od naše dopisnice
Bidnov gruzinski urnik je bil izjemno natrpan, saj se je srečal z opozicijo, predstavniki nevladnih organizacij, mladimi begunci, ki so med lansko vojno v Južni Osetiji ostali brez strehe nad glavo, nagovoril je gruzinski parlament, največ časa pa je seveda preživel v družbi gruzinskega predsednika Mihaila Saakašvilija. »Predsedniku Obami se želim zahvaliti za izjavo, po kateri v 21. stoletju ni prostora za interesne sfere. Te besede so za Gruzijo kot pesem,« je na srečanju poudaril Saakašvili.
Poleg zagotovil, da bodo Združene države še naprej podpirale gruzinske ambicije po članstvu v zvezi Nato in ji kot vedno trdno stale ob strani, je Biden v nagovoru parlamentu Saakašvilija prijel za besedo, obenem pa je kritiziral tudi opozicijo. »Kot je Saakašvili dejal v nedavnem nagovoru parlamentu, je treba še veliko opraviti in od njega pričakujemo, da bo obljube držal. Vaša rožnata revolucija bo končana šele, ko boste imeli transparentno vlado, svobodne medije in sodišča in ko bo do prenosa oblasti prihajalo s pomočjo mirnih, ustavnih in demokratičnih procesov in ne na ulici,« je bil kritičen Biden.
Še enkrat je ponovil ameriško podporo ozemeljski celovitosti Gruzije in zatrdil, da Washington ne bo nikoli priznal Južne Osetije in Abhazije. Takšno ravnanje je svetoval tudi ostalim članicam mednarodne skupnosti. Rusijo je pozval, naj spoštuje obveznosti iz mirovnega sporazuma, ki ji narekuje umik na območja pred izbruhom vojne, pozneje pa tudi s celotnega ozemlja Gruzije. Zavzel se je tudi za razširitev misije mednarodnih opazovalcev. »Žalostna, a resnična je trditev, da vojaška rešitev vprašanja ne pride v poštev. Morda zveni težko, ampak Južnoosetincem in Abhazijcem je treba odpreti vrata. Pritegniti jih je treba z gospodarskim razvojem,« je miril strasti.
Še pred prihodom Bidena v Gruzijo je Saakašvili Združene države Amerike v intervjuju za Wall Street Journal in Washington Post zaprosil za protitankovsko in protiletalsko orožje, »s katerim bi se Gruzija postavila po robu novemu ruskemu napadu«. Biden je dejal, da se bo ameriško-gruzinsko obrambno sodelovanje nadaljevalo in da bodo gruzinski vojski še naprej pomagali z organizacijskimi nasveti in treningi, pomoč v orožju pa je zavrnil. Da niti to ni izključeno, je pozneje dal vedeti tiskovni predstavnik ameriškega State Departmenta Philip Crowley. »Gruzija je na poti k članstvu v Natu, za kar ima ameriško podporo. Glavna zapoved članstva v Natu je imeti vojsko, ki ustreza njenim standardom,« so pojasnili v Washingtonu.