Moskva – »Ruski mirovniki končujejo razporeditev v Abhaziji,« je rusko obrambno ministrstvo sporočilo na dan, ko je dva milijona Rusov na ulicah ruskih mest počastilo mednarodni praznik dela. Državne televizijske postaje so tako poleg prvomajskih demonstracij ves dan predvajale tudi posnetke ruskih vojaških tovornjakov in oklepnikov v Suhumiju, glavnem mestu nepriznane gruzinske separatistične pokrajine Abhazije. Gruzinsko zunanje ministrstvo je pri ruski strani vložilo protestno noto, na stran Gruzije pa so se že postavile tudi zveza Nato in vlade zahodnih držav.
Od naše dopisnice
»Izjemno smo zaskrbljeni nad rusko odločitvijo o krepitvi vojaške prisotnosti v Abhaziji. V mednarodnem pravu je odločitev o krepitvi vojaške navzočnosti v Abhaziji definirana kot dejanje agresije. To, čemur smo priča danes, je ruska vojaška agresija v Abhaziji,« je kopičenje ruskih mirovnikov na obali Črnega morja, obsodil posebni odposlanec gruzinskega predsednika David Bakradze.
Rusija je takšno interpretacijo nemudoma zavrnila. »Rusija ni kršila določil sporazuma o prisotnosti mirovnih enot,« je ruski veleposlanik v Gruziji Vječeslav Kovalenko zatrdil, ko je prevzel protestno noto. Da je povečanje števila ruskih mirovnikov v skladu s mirovnim sporazumom iz leta 1994, je sporočilo tudi rusko obrambno ministrstvo. Mirovni sporazum Združenih narodov določa, da lahko Rusija na to območje pošlje 3 tisoč mirovnih enot. In prav toliko ruskih mirovnikov je v Abhaziji po okrepitvi.
Tiskovni predstavnik Nata James Appathurai je potrdil, da je njihovo število sicer res v skladu s sporazumom in dodal, »da v politični realnosti krepitev enot sicer ne pomeni miritve, ampak podžiganje napetosti.« Ameriška zunanja ministrica Condoleezza Rice je tako rusko kot gruzinsko stran opozorila, naj ne dopustita, da bi stvari ušle izpod nadzora. ZDA so se sicer v sporu postavile na stran Tbilisija in Riceova je na včerajšnjem srečanju bližnjevzhodne mirovne četverice v Londonu ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova pozvala, naj spoštuje ozemeljsko celovitost Gruzije, katerega sestavni del sta tudi Abhazija in Južna Osetija.
Rusko zunanje ministrstvo vztraja, da je cilj krepitve ruskih enot v Abhaziji zaščita prebivalcev Abhazije in Južne Osetije, med katerimi ima večina rusko državljanstvo. Če bo treba, jih bodo zaščitili tudi z orožjem, so pred dnevi zagrozili v Moskvi, kjer vztrajajo, da je rožljanje z orožjem samo odgovor na krepitev števila gruzinskih vojakov in policistov na meji z Abhazijo. Gruzija informacije o vojaških premikih zanika, njene navedbe pa so potrdili tudi pripadniki opazovalne misije Združenih narodov. Sporočili so, da na mejnem območju niso opazili večjega števila gruzinskih varnostnih sil.
Tudi zato je prevladalo mnenje, da gre za namerno provokacijo kremeljskih jastrebov z namero stisniti v kot novoizvoljenega ruskega predsednika Dmitrija Medevedjeva, ki bo v sredo prisegel kot novi predsednik. Bojijo se namreč, da je premalo protizahodno nastrojen. »V Moskvi obstaja skupina ljudi, ki je jezna zaradi nedavnega razvoja dogodkov. Ustreza jim, če lahko nagajajo Zahodu,« je komentiral neimenovani diplomat. Med razlogi ruskega nezadovoljstva je navedel neodvisnost Kosova in načelno podporo članstvu Gruzije in Ukrajine v zvezi Nato. »Številni neodvisni analitiki so prepričani, da rusko politiko na Kavkazu trenutno vodita vojska in FSB, « je komenitral drugi diplomat, ki je prav tako želel ostati neimenovan.
Kljub napetemu ozračju je strah pred vojno pretiran, svarijo analitiki, saj niti Gruzija niti Rusija nista zainteresirani za oborožen spopad. Uradni Tblisi zato, ker se zaveda, da bi ga to stalo članstva v Natu, Moskva pa se boji, da bi z odkrito podporo separatističnim težnjam v Gruziji sprožila podobne zahteve tudi v domovini. Svetovna diplomatska srenja se tako predvsem boji, da bi ob napaki zaradi razgretega ozračja prišlo do konflikta, ki bi lahko kaj hitro ušel izpod nadzora.
Abhazija in Južna Osetija sta neodvisnost od Gruzije razglasili po razpadu Sovjetske zveze v začetku 1990. Sledil je oborožen konflikt, ki je v Abhaziji terjal 30 tisoč, v Južni Osetiji pa 3 tisoč življenj. Obe nepriznani republiki vse od takrat uživata de facto neodvisnost, ki jo Moskva pod mizo podpira tako vojaško kot finančno, zaradi česar se Gruzija tam že dolgo zaman prizadeva za nadzor. Besedna vojna med Tbilisijem in Moskvo je dosegla vrelišče, ko je ruski predsednika Vladimir Putin sredi aprila pozval k tesnejšim stikom Rusije s separatističnima režimoma.