Moskva – Venezuelskemu predsedniku Hugu Chávezu se je neusmiljena protiameriška retorika dobro obrestovala. V komaj dveh mesecih je že drugič obiskal Rusijo in med včerajšnjim srečanjem s predsednikom Dmitrijem Medvedjevom sklenil dva sporazuma o krepitvi energetskega sodelovanja. Srečala sta se v Orenburgu ob meji s Kazahstanom, kjer si je gost iz Venezuele ogledal tudi obsežno rusko vojaško vajo. Rusko-venezuelsko zavezništvo temelji prav na vojaškem sodelovanju, ki se je okrepilo po ruskem vojaškem posegu v Južni Osetiji, po katerem se je Rusija znašla na robu mednarodne izolacije.
Od naše dopisnice
Kremelj ne skriva, da je Chávezov obisk povezan z ruskimi težnjami po vzpostavitvi protiameriškega zavezništva, ki že dobiva prve obrise. Rusija je tako nad Karibskim morjem že opravila dvanajstdnevno vojaško vajo, v kateri je sodelovala skupina ruskih strateških bombnikov Tu-160, novembra pa se bo tam začela še skupna vaja ruskega in venezuelskega ladjevja.
Cháveza je v četrtek sprejel tudi premier Vladimir Putin, ki ni skrival, da Rusiji prijateljstvo s Caracasom veliko pomeni. V številkah znaša 682 milijonov evrov, kolikor je vredno vojaško posojilo, ki ga je Moskva med obiskom odobrila Venezueli. »Venezueli bomo dobavili bojna letala Su-30, transportne helikopterje Mi-17, puške znamke Kalašnikov. Potekajo tudi pogovori o dobavi protiraketnih sistemov in sodobnih oklepnikov,« je dogovarjanje strnil Sergej Čemezov, predsednik državne korporacije Rostehnologi, ki jo je dal pred letom dni ustanoviti takrat še predsednik Putin. Venezuela se zanima tudi za nakup ruskih podmornic, patruljnih čolnov in izvidniških letal znamke Iljušin.
Putin je Chávezu poleg tega ponudil pomoč pri pridobivanju jedrske energije, Gazprom in venezuelsko energetsko podjetje PDVSA sta podpisala sporazum o ustanovitvi skupnega naftnega in plinskega konzorcija, sklenjenjenih pa je bilo tudi več medvladnih dogovorov na področju energije. Prejšnji teden je ruska delegacija pod vodstvom namestnika premiera Igorja Sečina v Venezueli sklenila dogovor o sodelovanju pri ustanovitvi podjetja za črpanje plina. V Venezueli so največja nahajališča zemeljskega plina v Latinski Ameriki, ki jih povečini ne izkoriščajo, saj se je država doslej posvečala predvsem črpanju nafte.