Moskva – Mihail Hodorkovski, solastnik in direktor propadlega Jukosa ter nekdaj najbogatejši Rus, je vrgel rokavico ruskemu premieru Vladimirju Putinu, ki ga mnogi sumijo, da je osebno odredil njegovo aretacijo. V pisnem intervjuju za britanski Independent ga je pozval, naj na sodišču pojasni svoja dejanja in izjave, povezane z največjo rusko državno naftno družbo Rosneft, ki si je pridobila ta položaj prav po zaslugi Jukosovega propada. Obramba Hodorkovskega namerava Putina predlagati za pričo v drugem sodnem procesu, ki naj bi se proti Hodorkovskemu nadaljeval konec meseca.
Od naše dopisnice
Propad nekoč največjega ruskega naftnega podjetja Jukos se je začel, ko je ruska vlada njegove lastnike in vodstvo obtožila davčne utaje, zaradi domnevnih dolgov pa je podjetje pozneje likvidirala in premoženje prodala na dražbah, na katerih je levji delež pokupil prav Rosneft. Hodorkovski skupaj s tesnim sodelavcem Platonom Lebedevom trenutno prestaja osemletno zaporno kazen zaradi poneverbe in utaje davkov, pred letom dni pa se je v Moskvi proti dvojici začelo še drugo sojenje, zaradi katerega jima grozi dodatnih 22 let in pol zapora.
Hodorkovski je že večkrat poudaril, da bi moral Putin na tem procesu nastopiti kot priča, saj je bil v času njegove aretacije predsednik, s katerim se je poslovno večkrat srečal. Pred dnevi ga je v pogovoru za Independent vnovič zbodel, »da mu dolguje odgovore«. Zastavil mu je tudi nekaj konkretnih vprašanj: »Tvoji tožilci trdijo, da Jukosa nisem vodil kot uradni direktor, ampak kot vodja kriminalne skupine. S kom ste se torej pogovarjali, ko ste se z menoj pogovarjali o poslovanju Jukosa?« In še: »Zakaj je Rosneft plačeval enake davke, kakor smo jih pred tem mi, pa proti njemu nimate nobenih pritožb?«
Putin v zadnjem času v zvezi s Hodorkovskim le še zaostruje retoriko; med lanskim pogovorom z državljani ga je obtožil, da je organiziral več umorov, med nedavnim obiskom v Franciji pa ga je primerjal z Al Caponejem.
Nedavni zapis v Independentu je sicer eden redkih zapisov v zahodnih medijih, v katerem Hodorkovskega ne predstavljajo zgolj kot nedolžno žrtev. Sklicujejo se na nedavno objavljene spomine nekdanjega predsednika British Petroleuma lorda Browna, ki se takole spominja srečanja s Hodorkovskim: »Govoril je, kako je treba v dumo spraviti določene ljudi, kako lahko poskrbi, da naftna podjetja ne bodo plačevala visokih davkov, in kako je pod njegovim nadzorom veliko vplivnih ljudi. Zdel se mi je kar malo preveč vpliven.« Pozneje naj bi se bil srečal tudi s Putinom, ki je glede Hodorkovskega menda navrgel: »Od tega človeka sem sprejel več žalitev, kakor mi je treba.«
Splošno sprejeto mnenje je, da so se težave Hodorkovskega začele, ker je prelomil nenapisan dogovor, ki ga je Putin takoj po prihodu na oblast sklenil z oligarhi. Glasil se je, da lahko obdržijo premoženje, ki so si ga nagrabili med divjo privatizacijo v 90. letih prejšnjega stoletja, seveda pod pogojem, da se ne bodo vmešavali v politiko.
V zadevi propadlega ruskega naftnega velikana Jukos smo sicer priča tektonskim premikom. Tako so njegovi nekdanji direktorji na britanskem in ameriškem sodišču dosegli sprejetje sodnih odredb, s katerima so omejili razpolaganje s premoženjem Rosnefta. Na sedežu podjetja so sporočili, da bodo obe odločitvi spodbijali in »da nemoteno nadaljujejo dostavo nafte in naftnih proizvodov in se držijo svojih izvoznih pogodb«. Tako so se odzvali na špekulacije, da se bo Rosneft soočil s težavami pri prejemanju plačila za svojo nafto in da mu grozi celo popolna ustavitev izvoza, kar je povzročilo triodstotni padec Rosneftovih delnic. V Rosneftovih rokah je kar petina ruske nafte in po zaslugi njegove bliskovite rasti je Rusiji uspelo s prestola največje proizvajalke nafte izriniti Saudsko Arabijo. Postala je edina država na svetu, ki načrpa več kot 10 milijonov sodov na dan.
Aktivni pa niso samo nekdanji direktorji Jukosa, ampak tudi nekdanji delničarji, in v začetku marca se je pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu začel proces, v katerem od ruske vlade zaradi nezakonite razlastitve zahtevajo rekordno odškodnino 98 milijard dolarjev. Rusiji še očitajo, da je bil Jukosov bankrot politično motiviran, saj je bil Hodorkovski močan politični tekmec takratnega ruskega predsednika Putina.